STAznanost
Humanistika in družboslovje

V Mehiki našli domnevno najstarejše sledi človeka v Ameriki

Ciudad de Mexico, 24. julija - Vse kaže, da je človek živel v Ameriki že pred več kot 30.000 leti, kar je enkrat več, kot so znanstveniki domnevali doslej. O tem so prepričani arheologi, ki so v votlini Chiquihuite v mehiški zvezni državi Zacatecas našli kamnito orodje, poroča agencija dpa.

Doslej so v tej votlini, ki v osrednji Mehiki leži na 2700 metrih nadmorske višine, od leta 2012 našli že 1900 kosov orodja, v reviji Nature piše vodja izkopavanj Ciprian Ardelean z avtonomne univerze Zacatecas.

Ardelean nadaljuje, da so kar 239 kosov orodja našli v zemeljskih plasteh, katerih starost so ocenili na 33.000 let, torej bistveno več od 26.000 let, ko je na zemeljski obli vladala zadnja ledena doba.

S tem se je vnovič razplamtela razprava, kdaj so ljudje naselili Ameriki. Številni raziskovalci so mnenja, da so prvi prebivalci na kontinent prišli prav v času zadnje ledene dobe preko mostu, ki je začasno povezal Azijo in Aljasko. V naslednjih stoletjih naj bi se nato vztrajno selili proti jugu.

Zadnja odkritja pa pričajo o tem, da so ljudje morda že pred tem izkoristili katero od ledenih dob ali pa da so na kontinent prišli na drugačen način, po alternativni poti. A genetskih dokazov o tem zaenkrat ni. Ena od razlag je tudi, da so ljudje, ki so prišli s predhodnim valom, izumrli in njihovih sledi v moderni genetiki ni.

Tudi ekipa, ki je delala arheološka izkopavanja v votlini Chiquihuite, genetskega materiala ni našla. Vnela pa se je tudi razprava, ali so najdeni predmeti res orodje in ali so vsi zbrani podatki pravilno obdelani.