Morsko dno Tržaškega zaliva kot zapis okoljskih in tektonskih sprememb

Na oddelku se z raziskavami morskih sedimentov v Tržaškem zalivu bolj poglobljeno ukvarjajo že zadnjih nekaj let, med drugim so z geofizikalnimi metodami posredno določali geološko zgradbo morskega dna.

Tržaški zaliv, ki je bil še pred nekaj več kot 10.000 leti kopno, namreč hrani "ključne podatke, tako o lokalnih kot globalnih okoljskih spremembah, ki jih povzročajo astronomski in tektonski dejavniki, kot tudi o dodatnih pritiskih antropogenih vplivov", je zapisano na spletni strani projekta.

Poleg tega je zaliv zaradi majhne globine morja in razmeroma mirnih vremenskih razmer dokaj dostopen za jedrovanje oziroma postopek pridobivanja sedimentnih jeder z morskega dna, a doslej na ta način ni bilo narejenih veliko raziskav.

Sprva so na oddelku za geologijo uporabljali geofizikalne metode, ki posredno omogočajo uvid v geološko zgradbo morskega dna, a so v zadnjem času ugotovili, da to ni dovolj in da potrebujejo vzorce dna, da bi točno videli, kaj se je dogajalo.

Jedra predstavljajo zelo dober uvid v spremembe sedimentov zaradi okoljskih sprememb in človekovega vpliva

Da bi pridobili vzorce dna, so se odločili za metodo jedrovanja z batnim jedrnikom. Kot je pojasnil redni profesor na fakulteti dr. Andrej Šmuc, s to metodo v morsko dno vtiskujejo jedrnik - plastično cev, ki ga nato napolnjenega z nepoškodovanim sedimentom izvlečejo iz morja.

Gre za precej težaško delo, saj za vtiskovanje uporabljajo uteži, ki jih dvigujejo ročno, a "smo potem nagrajeni z jedri, iz katerih lahko rekonstruiramo, kaj se je na tem področju dogajalo v zadnjih okoli 10.000 do 15.000 letih".

Z rekonstrukcijo dinamike sedimentacije bodo tako pridobili informacije o spremembah padavinskega režima v času holocenskih podnebnih sprememb ter o času in jakosti tektonskih dogodkov v regiji. Hkrati jim bodo rezultati omogočili prepoznati kje, kdaj in zakaj je človek postal geološki dejavnik.

"V našem projektu se osredotočamo na raziskave sprememb v zadnjih 10.000 letih, odkar je na tem področju morje, in z jedri bomo dobili zelo dober uvid, kako so se sedimenti spreminjali zaradi okoljskih sprememb, pa tudi človekovega vpliva," pravi dr. Ana Novak, zaposlena na Geološkem zavodu Slovenije in Oddelku za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Vpliv človeka viden v zgornjih metrih sedimentov

Kot še pojasnjuje raziskovalka, pričakujejo, da bodo človekov vpliv prepoznali v zgornjih nekaj metrih sedimentov. "Prav za območje Tržaškega zaliva je značilno, da se v sedimentih zelo lepo vidi, kdaj je bila aktivna topilnica živega srebra v Idriji. Delci z živim srebrom so namreč po Soči prišli do Tržaškega zaliva in se usedli na dno."

"Pričakujemo tudi druge znake človekovega vpliva. Po vsem svetu je opazna sled radioaktivnih delcev, ki so nastali zaradi jedrskih eksplozij. Tudi to bomo morda lahko videli. V zadnjem obdobju je popularna tudi mikroplastika in pričakujemo, da jo bomo našli tudi v naših sedimentih," je še povedala Ana Novak.

Prvič zvezen pregled sedimentov iz obdobja holocena

Na zgornjem delu sedimentov je bilo sicer narejenih že veliko raziskav, projekt z naslovom Zapis okoljskih sprememb in človekovega vpliva v holocenskih sedimentih Tržaškega zaliva pa se osredotoča na zvezen pregled sedimentov celotnega obdobja zadnjih 10.000 let.

"Morje v Tržaškem zalivu ni od vekomaj, nazadnje se je do tu dvignilo pred približno 10.000 leti," razlaga Ana Novak in dodaja, da je bilo morje v času zadnje ledene dobe približno 120 metrov nižje in je kopno segalo nekako do črte med italijansko Pescaro in hrvaškim Šibenikom.

Območje severnega Jadrana je bilo tako v času pred razlitjem morja ravnica reke Pad in njenih pritokov. Njihove struge pa je še danes mogoče opaziti na dnu morja s pomočjo ustrezne opreme.

O projektu

Projekt Zapis okoljskih sprememb in človekovega vpliva v holocenskih sedimentih Tržaškega zaliva financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) in poteka od 1. julija 2019 do 30. junija 2022.

V projektni skupini sodeluje multidisciplinarna mednarodna ekipa pod vodstvom Naravoslovnotehniške fakultete, med drugim pa vključuje še Inštitut Jožef Stefan, podjetje Sirio, Morsko biološko postajo Piran Nacionalnega inštituta za biologijo ter italijanski inštitut OGS, hrvaški geološki inštitut ter francosko univerzo Savoie Mont Blanc.