Epidemija covida-19 vpliva tudi na transplantacijsko dejavnost

Trenutno na presaditev organov v Sloveniji čaka 212 bolnikov. Na čakalni listi je 118 bolnikov za presaditev ledvice, 54 jih čaka na srce, 34 na jetra, sedem na pljuča in štirje na trebušno slinavko. "Čakalne dobe so različne, tudi glede na stanje prejemnika na čakalni listi. Če je akutno prehlajen oziroma okužen z novim koronavirusom, ne sme biti presajen in mora počakati dlje časa. Če je stanje bolnika kar naenkrat urgentno, lahko organ dobi v dveh tednih do najkasneje dveh mesecih, izjemno pri akutni odpovedi jeter samo v dveh dnevih," je pojasnil Andrej Gadžijev s Slovenija-transplant.

Ob tem je poudaril, da brez uspešnega sodelovanja z mednarodno mrežo za izmenjavo organov in tkiv Eurotransplant to ne bi bilo mogoče in življenje za večino bolnikov bi se končalo. Sicer pa so povprečne čakalne dobe nekoliko manj kot 250 dni za srce, 300 dni za ledvico in okoli 160 dni za presaditev jeter.

Predsednik Zveze društev ledvičnih bolnikov Slovenije Milan Osterc je navedel, da sta bili kljub epidemiji v marcu presajeni dve ledvici, aprila pa sedem. Letos je bilo v Sloveniji kljub epidemiji covida-19 presaditev organov namreč celo nekaj več kot lani.

Kot je pojasnil vodja centra za transplantacijsko dejavnost Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Ivan Kneževič, je to delno sovpadalo s tem, da so nekateri transplantacijski centri v tujini opravili bistveno manj presaditev in je Slovenija dobila več organov, delno pa tudi s tem, da so pri Eurotransplantu odpravili napako, zaradi katere so manjše države iz povezave lani dobile manj organov in so jih več prejele v času prvega vala epidemije.

Ekipa za transplantacijo so bile tudi med epidemijo v pripravljenosti 24 ur na dan. Ko se je število okuženih in hospitaliziranih začelo višati, so ustavili presajanje ledvic in trebušnih slinavk živih darovalcev, pri ostalih pa so se dogovarjali od primera do primera. "V drugem valu bomo verjetno počeli enako. Bojimo se predvsem, da bi zaradi bolnikov s covidom-19 zmanjkalo intenzivnih postelj, tudi zaradi pomanjkanja osebja," je še navedel Kneževič.

V zadnjih tednih je po besedah Gadžijeva težava predvsem zaradi novih pravil v Nemčiji, po katerih morajo zdravniki za vstop v državo predložiti negativen izvid na okužbo s koronavirusom, ki ne sme biti starejših od 48 ur. To poskušajo reševati na ravni Eurotransplanta, saj bi to zapletlo logistiko in podaljšalo čas odhoda ekip v državo darovalca za nekaj ur. "V tem primeru lahko tudi izgubimo ponudbo organa," je opozoril. Transplantacijske ekipe iz tujine pa so pri vstopu v Slovenijo sicer uvrščene med izjeme.

Med epidemijo se se soočali tudi z večjo stopnjo zavrnitev za darovanje organov. Med epidemijo so bili namreč prepovedani obiski bolnikov v intenzivnih enotah, zato zdravstveno osebje ni imelo takega stika s svojci kot običajno. "Po zakonu je sicer kljub temu, da se lahko že za časa življenja sam opredeliš kot darovalec, vedno treba govoriti s svojci. Situacija je toliko težja, če svojci po smrti vaših želja ne poznajo," je opisal Gadžijev.

Zato vse poziva, da se kljub neprijetnosti teme o tem že prej pogovarjajo doma. Za darovanje organov po smrti se je sicer mogoče opredeliti na več kot 80 vpisnih mestih po državi ali prek eUprave, odločitev pa je mogoče tudi večkrat spremeniti. Zagotovil je, da pri tem ne more priti do zlorab, saj je podatek o posameznikovi odločitvi dostopen šele po njegovi smrti.

Osterc je še opozoril, da morajo biti bolniki s presajenim organom v času epidemije zaradi jemanja zdravil za zaviranje delovanja imunskega sistema še posebej previdni. "Njihov imunski sistem je na ničli, že prej so se morali ščititi pred možnostjo okužbe, sedaj še toliko bolj," je poudaril.