Epidemija sladkornim bolnikom otežila dostop do zdravstvene oskrbe

O težavah, ki pestijo sladkorne bolnike v času epidemije, pričajo tudi rezultati raziskave Mednarodne zveze diabetikov v Evropi (IDF Europe), ki so jih tokrat prvič predstavili širši slovenski javnosti. Podpredsednik Zveze društev diabetikov Slovenije Alojz Rudolf je pojasnil, da je v raziskavi več kot 75 odstotkov bolnikov menilo, da bi jim jasnejša priporočila pomagala pri boljšem vodenju bolezni med epidemijo.

Nevarnost okužbe z novim koronavirusom je največja skrb pri 65 odstotkih sladkornih bolnikov, skoraj polovic pa je najbolj zaskrbljena zaradi morebitne slabše dostopnosti do zdravil in medicinskih pripomočkov. "Posebej zaskrbljujoče pa je, da več kot 80 odstotkov bolnikov pogreša obisk pri zdravniku v živo," je poudaril Rudolf, ki je tudi predstavnik IDF Europe v Sloveniji.

Raziskava je zajela tudi zdravstvene delavce in preverila, s kakšnimi izzivi se soočajo med epidemijo. Oteženo zagotavljanje natančnih nasvetov in informacij jih je izpostavilo 65 odstotkov, skoraj 43 odstotkov pa jih je opozorilo, da so pri sladkornih bolnikih opazili večjo tesnobo. Kar 57 odstotkov jih je ocenilo, da se je vodenje bolezni med epidemijo poslabšalo, 52 odstotkov pa jih je izrazilo zaskrbljenost, da bi sladkorni bolniki kot rizična skupina zboleli za covidom-19.

Predstojnik kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na ljubljanski pediatrični kliniki Tadej Battelino je ocenil, da bi bili rezultati verjetno bolj optimistični, če bi raziskava preverila zgolj stanje v Sloveniji. Je pa poudaril problem velike obremenjenosti javnega zdravstva s covidnimi bolniki, kar zagotovo vpliva na kakovost oskrbe drugih bolnikov, tudi diabetikov.

Med epidemijo se je po Battelinovih besedah pokazalo, da del sladkornih bolnikov prihaja v ambulanto s slabšo klinično sliko, upravičena zaskrbljenost zaradi nevarnosti okužbe s koronavirusom pri njih spodbuja anksioznost. Predsednica Združenja zdravnikov družinske medicine Slovenije Danica Rotar Pavlič pa je opazila, da bolniki v tem kriznem času manj upoštevajo dietetska navodila. Pri tem je poudarila, da so se zdravniki na primarni ravni med epidemijo izkazali kot "pomembno zatočišče" za bolnike.

Predsednik zveze društev diabetikov Robert Gratton je spomnil, da sladkorna bolezen, za katero po svetu boleha ena od desetih oseb, predstavlja veliko breme za javno zdravstvo in se z leti še povečuje. Letošnji svetovni dan po njegovih besedah posebej izpostavlja vlogo medicinskih sester pri oskrbi sladkornih bolnikov. "Medicinske sestre se tudi v kriznem času epidemije kažejo kot srce delovne sile v zdravstvu," je poudaril.

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek-Travnik je prav tako izpostavila pomen podpore, ki jo medicinske sestre nudijo sladkornim bolnikom. "Tudi država njihovo delo ceni, a le do takrat, ko jih je treba nagraditi," je opozorila. Kritična je bila tudi v oceni, da se je naredilo premalo za odpravo slabosti, ki so se pokazale v prvem valu epidemije. Vendarle pa je po njenih besedah v drugem valu boljša dostopnost do oskrbe na primarni ravni.

Današnji spletni pogovor, ki mu je prisluhnilo okoli 440 oseb, je bil tudi priložnost za predstavitev akcije zveze društev diabetikov z naslovom #darujemkilometre. Ljubitelji gibanja so simbolične kilometre zbirali peš, s tekom ali na kolesu. Letos so po Grattonovih besedah nabrali 44.000 kilometrov. Akcija pa je bila namenjena tudi zbiranju donacij za izboljšanje zdravstvene oskrbe in socialnega položaja sladkornih bolnikov.