Z novim projektom bodo raziskovali dediščino vonjev Evrope

Triletni 2,8 milijona evrov vreden projekt Odeuropa, ki se bo začel januarja prihodnje leto, je evropska pobuda, ki bo uporabila metode umetne inteligence pri raziskavi pomena vonjev in voha ter osvetlila, kako so vonji oblikovali naše skupnosti in tradicije.

Ekipo projekta sestavlja mednarodni konzorcij strokovnjakov na področju zgodovine, umetnostne zgodovine, računalniške lingvistike, semantičnega spleta, računalniškega vida, dediščinske znanosti in kemije z univerz in institutov na Nizozemskem, v Nemčiji, Italiji, Veliki Britaniji, Franciji in Sloveniji.

Iz Slovenije sodeluje Odsek za umetno inteligenco Instituta Jožef Stefan, ki ga vodi profesorica doktorica Dunja Mladenić, ena od sodelujočih na projektu Odeuropa. Poleg raziskovalcev Instituta Jožef Stefan pa bodo pri projektu sodelovali tudi Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco ustanovljen pod okriljem UNESCO (IRCAI), Narodna in univerzitetna knjižnica ter Urad Slovenske nacionalne komisije za UNESCO.

Vonj, kot pomembna komponenta razvoja človeštva, je po navedbah Dunje Mladenić še precej neraziskano področje. "Vemo, da čutenje vonja vpliva na naša čustva, prikliče spomine in se sidra v naši podzavesti. Občasno zasledimo uporabo vonjav pri sodobnih umetniških predstavitvah, pogrešamo pa znanstvene standarde, orodja in podatke za učinkovito identifikacijo, obdelavo in uporabo vpliva vonjav in širše vloge vonja pri razvoju človeštva."

V projektu bodo tako raziskovalci razvijali nove znanstvene pristope in nadgrajevali obstoječe metode umetne inteligence, ki bodo omogočili analizo in zbiranje podatkov o vonjih iz številnih zgodovinskih besedil v sedmih jezikih ter v umetniških zbirkah skozi štiri stoletja.

"Temu lahko rečemo tudi 'računalniški nos', saj naj bi razvite metode omogočale prepoznavanje najbolj verjetnih vonjav scen, uprizorjenih na umetniških slikah in opisanih v zgodovinskih besedilih," je pojasnila Dunja Mladenić.

S pomočjo novo razvitih metod umetne inteligence bi lahko po njenih besedah denimo iz fotografij renesančnih tihožitij identificirali, kakšen vonj ima scena. "Včasih za to zadošča že slika sama, na kateri z metodami umetne inteligence avtomatsko identificiramo na primer rdeče vrtnice, ali opis slike, ki omenja dišeče vrtnice. Pričakujemo pa, da bo za veliko primerov potrebna širša analiza celotnega prizora, ne primer, morska obala, kmetija ali pogorišče."

Eden od sodelujočih v projektu, William Tullett, zgodovinar vonja z univerze Anglia Ruskin v Veliki Britaniji, je za francosko tiskovno agencijo AFP pojasnil, da bodo v projektu obravnavali enostavne vonje, kot je rožmarinov, za katerega so ljudje v 16. stoletju verjeli, da jih lahko zaščiti pred kugo. Vključili pa bodo tudi dogodke, kot je bila bitka pri Waterlooju, ki se je končala s porazom Napoleona Bonaparteja leta 1815, in drugimi.

Zbrani podatki o vonjih in njihovih pomenih bodo javnosti dostopni v prvi enciklopediji dediščine vonjev na svetu. Tullett se je nadejal, da bo arhiv, ki ga bodo oblikovali, prinesel nov vpogled v preteklost, ki bo omogočil prenos ljudi v minule čase.

Poleg tega pa želijo raziskovalci na osnovi klasifikacije vonje tudi sintetizirati oziroma poustvariti ter tako pričarati vzdušje določenega zgodovinskega trenutka, je dodala Dunja Mladenić.

Slovenski raziskovalci bodo v okviru projekta Odeuropa sodelovali predvsem pri analizi večjezičnih besedil in konteksta, pri razvoju javno dostopne enciklopedije, razvoju celovitega orodja (Olfactory Heritage Toolbox), organizaciji delavnic in oblikovanju priporočil za razvoj politik kulturne dediščine.

Projekt se po besedah Dunje Mladenić navezuje na njihovo obstoječe delo na področju kulturne dediščine svile znotraj EU projekta SilkNOW, kjer so razvili pristope za analizo slik in besedil za potrebe razvoja semantičnega označevalnika in večjezičnega terminološkega slovarja zgodovine svile, digitalni model zgodovinskih tehnik tkanja svile ter sistem za pametno preiskovanje večjezičnega nabora muzejskih zbirk o zgodovini svile.

V projektu Odeuropa si bodo zastavili vprašanje, ali bi morali vonje zaščititi za prihodnje rodove organizacije, kot je Unesco. "Eno od naših glavnih vprašanj je tudi, ali je mogoče vonje razumeti kot kulturno dediščino. In če da, ali jih lahko ohranimo in ali bi jih morali ohraniti za prihodnost," je Tullet še povedal za AFP.