Hacquetova Oriktografija daje tudi uvid v razvoj znanosti na Slovenskem
Cerknica, 10. februarja - Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica in založba Maks Viktor sta izdali prevod prvega zvezka Oriktografije Kranjske Baltazarja Hacqueta. Kot je ocenil avtor spremne besede Mihael Brenčič, knjiga omogoča globlji uvid v razvoj znanosti na današnjem območju Slovenije. Prevajalec Primož Debenjak pa je izpostavil zlasti težave pri strokovnem izrazju.
Oriktografija Kranjske ali fizikalno zemljepisje vojvodine Kranjske, Istre in deloma sosednjih dežel je izvorno izšla v štirih zvezkih med letoma 1778 in 1789, cerkniška knjižnica in založba Maks Viktor pa sta zdaj ob podpori cerkniške občine priskrbeli prevod prvega zvezka omenjenega dela.
Knjižnica Jožeta Udoviča hrani več pomembnih del, ki govorijo o ožji Kranjski, med drugim so leta 2011 pridobili tudi Hacquetovo Oriktografijo. Kaj kmalu pa so ugotovili, da se bodo morali prevodov tega in drugih pomembnih del lotiti sami, je na današnji spletni novinarski konferenci spomnila direktorica Marija Hribar.
Hacquet je bil še za časa življenja človek evropskega slovesa, je opozoril soavtor spremne besede Andrej Kranjc. Drugi soavtor Brenčič, sicer po izobrazbi geolog, pa je ocenil, da je bil skrajni čas, da smo to pomembno delo dobili tudi v slovenskem prevodu. Oriktografija ima velik domoznanski pomen, obenem pa nam omogoča tudi globlji uvid v razvoj znanosti na današnjem območju Slovenije.
Kot je še navedel Brenčič, je bil Hacquet najpomembnejši predstavnik razsvetljenske geologije na območju dežele Kranjske in, čeprav njegove teorije niso bile originalne, je kot prvi zbral podatke za to območje in jih predstavil v modernem smislu.
Prevajalec Debenjak je priznal, da je imel težave zlasti pri prevajanju izrazov s področja kemije, saj je bilo tedanje kemijsko znanje še v povojih. Delo je sicer po njegovem zanimivo zlasti za strokovnjake posameznih področij, manj pa za povprečnega bralca oz. nekoga, ki bi želel brati "neke zgodbice".
Eden od urednikov knjige Tomaž Čeč je spomnil, da če je Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske svoj čas veljala za neprevedljivo, je v primerjavi z Oriktografijo, ki predstavlja znanstveno besedilo, "mala šala".
Debenjakov prevod v sodobno slovenščino po njegovih besedah ohranja patino starinskega jezika, sicer pa so ohranili format ter povzeli tudi vse vinjete in bakroreze originala. Kot je še napovedal Čeč, se bodo prevoda drugega zvezka lotili še letos.