Raziskava: S hrano povezana tretjina vseh izpustov toplogrednih plinov

Podatke o globalnih izpustih toplogrednih plinov, povezanih s hrano, v obdobju od 1990 do 2015 so zbrali raziskovalci Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) ter Skupnega raziskovalnega centra Evropske komisije, na spletni strani navaja FAO. Ugotovitve so ta teden objavili v znanstveni publikaciji Nature Food.

Ugotovili so, da so globalni prehranski sistemi leta 2015 ustvarili 18 milijard ton ekvivalenta ogljikovega dioksida. To je 34 odstotkov vseh globalnih izpustov. Delež se sicer zmanjšuje, leta 1990 je znašal 44 odstotkov, obseg izpustov v absolutnih številkah pa se povečuje.

"Prehranski sistemi potrebujejo transformacijo," so poudarili raziskovalci v izjavi za francosko tiskovno agencijo AFP. Upajo, da bodo njihove ugotovitve pomagale usmeriti ukrepanje človeštva na področja, ki bodo prinesla največji napredek v smislu zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov.

Ogljični odtis hrane je sicer preučevalo že več globalnih študij, a avtorji tokratne trdijo, da so prvič zajeli vse države in vse sektorje, od proizvodnje, pakiranja in distribucije do zavržene hrane. Mednarodni panel za podnebne spremembe ZN (IPCC) je doslej oceno deleža postavljal v rangu od 21 do 37 odstotkov, dodaja AFP.

Okoli polovico izpustov iz prehranskih sistemov sicer predstavlja ogljikov dioksid, zlasti z naslova rabe zemlje. Velik pomen pri tem predstavljata krčenje gozdov in degradacija zemlje. Prav tako ogljikov dioksid izhaja iz procesov, povezanih s pakiranjem, transportom in predelavo.

Nadaljnjo tretjino izpustov predstavlja metan, ki je v 100-letnem obdobju z vidika segrevanja ozračja 28-krat močnejši od ogljikovega dioksida. Ta izhaja predvsem iz živinoreje in reje drobnice, pa tudi proizvodnje riža in odlaganja bioloških odpadkov.

Preostali del je med drugim predstavljal dušikov oksid iz gnojil, vse večji delež pa so zavzemali tudi fluorirani toplogredni plini, ki so pogosto uporabljeni za hlajenje.

Leta 2015 so lestvico šestih največjih onesnaževalk, ob upoštevanju zgolj prehranskega sistema, sestavljale Kitajska (13,5 odstotka globalnih izpustov), Indonezija (8,8 odstotka), ZDA (8,2 odstotka), Brazilija (7,4 odstotka), EU (6,7 odstotka) in Indija (6,3 odstotka).

Strokovnjaki so opozorili, da globalni prehranski sistem postaja vse bolj energetsko intenziven. Skoraj tretjina izpustov prihaja iz rabe energije. Rastejo izpusti iz sistema distribucije, ki predstavljajo 4,8 odstotka vseh izpustov, a so še vedno pod tistimi iz naslova pakiranja, ki znašajo 5,4 odstotka.

Novembra objavljena študija v znanstveni reviji Science je ocenila, da bodo izpusti iz naslova prehranskih sistemov, če jih svet ne zmanjša, sami potisnili Zemljo čez mejo 1,5 stopinje Celzija segrevanja ozračja - to mejo večina strokovnjakov še razume kot relativno varno - do leta 2050.

ZN so nedavno ocenili, da je 17 odstotkov hrane, ki je bila leta 2019 dostopna potrošnikom po svetu, oz. skoraj milijarda ton končala v smeteh gospodinjstev, trgovcev, institucij ali gostincev.

Vse te podatke bodo verjetno pretresali udeleženci prvega svetovnega vrha na temo prehranskih sistemov, ki ga letos pripravljajo ZN.