Botanični vrt Univerze v Ljubljani praznuje 211 let

Ljubljana, 12. julija - Botanični vrt obeležuje 211 let neprekinjenega delovanja, letos prvič kot samostojna enota znotraj dekanata Biotehniške fakultete. Vrt z več kot 5000 rastlinskimi vrstami iz Slovenije in sveta si prizadeva za varovanje biodiverzitete, na temo katere je v minulem letu izšla knjiga Botanični vrt Univerze v Ljubljani, 210 let varuh biodiverzitete.

Ljubljana, Botanični vrt.
Novinarska konferenca Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, na kateri so med drugim predstavili dvojezično knjigo z naslovom Botanični vrt Univerze v Ljubljani, 210 let varuh biodiverzitete/The University Botanic Gardens Ljubljana - the guardians of biodiversity for 210 years.
Foto: Tamino Petelinšek/STA



Vodja botaničnega vrta Jože Bavcon je na današnji novinarski konferenci povedal, da so v koronskem letu ljudje spoznali, kako pomembna je narava. "Čeprav smo v lanskem letu za nekaj časa vrt zaprli za obiskovalce, je po ponovnem odprtju zmagal naravni nagon, ki je ljudi ponovno zvabil med rastline," je poudaril.

V ljubljanskem botaničnem vrtu so bili kljub epidemiji v minulem letu aktivni. Med drugim so se posvetili delovanju za širšo javnost, v okviru katerega so razvili idejo za revitalizacija parka nekdanjega Sanatorija za pljučno tuberkulozo v Ankaranu. V začetku junija 2020 so jih obiskali iz francoskega raziskovalnega inštituta za agronomijo INRA, sodelovali pa so tudi z oddelki znotraj Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, s katero so izdali raziskavo na temo zvončkov, so izpostavili na novinarski konferenci.

V okviru projekta LIFE naturaviva so izvedli različna virtualna vodenja na temo biodiverzitete, ki se jih je udeležilo 14 šol s skupno 751 udeležencev. Izvedli so tudi vodenja v živo na suhem travniku v Rojah, kjer je 145 dijakov spoznavalo travniške rastlinske in živalske vrste. Z Mestno občino Ljubljana so stopili v akcijo zasajanja avtobusnih nadstrešnic, s katerimi želijo poustvariti nove površine za opraševalce.

Aktivni so bili tudi na področju medovitih rastlin in v zimskem času izdali knjigo Avtohtone medovite rastline. "Knjiga je v pomoč vsem čebelarjem, ki želijo zasaditi medovite rastline, in posameznikom, ki želijo prispevati k čebelji paši," je povedala raziskovalka Blanka Ravnjak.

Izdali pa so tudi najnovejšo dvojezično monografijo Botanični vrt Univerze v Ljubljani, 210 let varuh biodiverzitete, ki govori o zgodovini rastlin v vseh letih delovanja vrta. Knjigo je v okviru razpisa za znanstvene monografije in posvete financirala Mestna občina Ljubljana. "V knjigi smo predstavili, kaj pomeni varovanje rastlinskih vrst in na kakšen način poteka," je povedala Blanka Ravnjak. Del knjige so posvetili tudi predstavitvi glavnih akterjev v botaničnem vrtu skozi zgodovino, kot je nekdanji slovenski botanik Alfonz Pavlin.

Letošnji rojstnodnevni program je na konferenci popestril upokojeni jedrski fizik Dragan Mitić, ki piše poezijo in prozo in s svojimi deli že dve leti sodeluje na natečajih po vsej nekdanji Jugoslaviji. Predstavil se je s pesmima Poetu in Lopta.