V Novem mestu arheologi naleteli na temelje srednjeveških mestnih vrat

Namestnik vodje izkopavanj Črtomir Lorber je za STA povedal, da so ob vznožju rekonstruiranega spodnjega dela stolpa nekdanjih novomeških mestnih vrat odkrili ostanke obrambnega jarka in zidane strukture, za katero predvidevajo, da so ostanki srednjeveškega obzidja.

V omenjenem jarku so našli večjo količino novoveških drobnih keramičnih najdb, s pomočjo katerih bodo skušali dognati, kdaj so Novomeščani jarek zasuli.

Najdba potrjuje domneve starejših zgodovinarjev in arheologov. Gre pa za prvo dejansko potrditev poteka mestnega obzidja na tem mestu in omenjenih srednjeveških mestnih vrat.

Območje je bilo v preteklih stoletjih velikokrat prekopano, za ostanke mestnega zidovja pa predvidevajo, da so jih zgradili kmalu po letu 1365 oziroma po ustanovitvi srednjeveškega Novega mesta, je še povedal Lorber.

Kot je znano iz zgodovine Novega mesta, so meščani obzidje začeli graditi kmalu po njegovi ustanovitvi, vsekakor pa ga je mesto v 15. stoletju že imelo.

Novomeško mestno obzidje je svoj pomen začelo izgubljati kmalu po ustanovitvi sosednjega hrvaškega mesta Karlovec konec 16. stoletja, ki je po reorganizaciji habsburške obrambe na tem območju prevzelo vlogo prvega branika pred Turki. Kot celota je obstalo do konca 18. stoletja, ko je cesar Jožef II. ukazal mestna obzidja odstraniti oziroma prodati, kamen iz obzidja pa so meščani uporabljali pri zidavi mestnih hiš.

Obzidje je bilo preprosto. Močneje zidano je bilo na severni strani, kjer mesto ni bilo naravno zavarovano z reko. Vzdolž zidu je bilo, kakor so poleg nekaterih starih upodobitev pokazale tudi arheološke raziskave, zgrajenih več obrambnih stolpov. Od teh so se vidno ohranili štirje.

Srednjeveški Novomeščani so v svoje mesto ob Krki vstopali in ga zapuščali na glavnih Gorenjih ali Ljubljanskih vratih ter na Dolenjih ali Karlovških vratih ob izteku osrednjega mestnega trga oz. sodobnega Glavnega trga.