EU ob napredku pri zdravljenju nepripravljena na spopadanje z Alzheimerjevo boleznijo
Bruselj, 17. septembra - Države Evropske unije še vedno zaostajajo v boju proti Alzheimerjevi bolezni, in to kljub temu da Svetovna zdravstvena organizacija poziva k nujnemu ukrepanju, saj naj bi se število primerov bolezni v Evropi podvojilo. Pri uvajanju novih obetavnih terapij pa predstavlja izziv tudi pomanjkanje ustrezne infrastrukture v nacionalnih zdravstvenih sistemih v celotni uniji.
Alzheimer Europe, nevladna organizacija, ki zastopa bolnike z demenco, ocenjuje, da je leta 2018 z demenco živelo 7,8 milijona državljanov EU, od tega dve tretjini žensk. Alzheimerjeva bolezen predstavlja od 60 do 80 odstotkov primerov demence.
Jean Georges, izvršni direktor Alzheimer Europe, je dejal, da se število obolelih povečuje zaradi staranja evropskega prebivalstva, v prihodnosti pa naj bi se podvojilo.
"Brez bistvenih sprememb na področju zdravljenja in preprečevanja Alzheimerjeve bolezni in drugih vrst demence pričakujemo, da se bo število ljudi z demenco do leta 2050 skoraj podvojilo na 14,3 milijona. Zato bi moralo biti jasno, da so potrebni nujni vseevropski ukrepi za podporo raziskavam in oskrbi demence," je povedal za portal Euractiv.
Prihajajoče zdravilo
Ameriška uprava za hrano in zdravila je junija lani odobrila zdravilo Aduhelm (adukanumab), ki je namenjeno zdravljenju v zgodnji fazi Alzheimerjeve bolezni. Odobritev je v ZDA sprožila burne odzive, pri čemer so se razhajanja pojavila celo znotraj agencije FDA.
Kritiki opozarjajo na visoke stroške zdravljenja, ki so ocenjeni na približno 48.000 evrov letno.
Zdravilo je bilo predloženo v odobritev tudi Evropski agenciji za zdravila (EMA) in je v zaključni fazi pregleda.
Vendar se pojavljajo kritike, da evropski zdravstveni sistemi niso pripravljeni izkoristiti potenciala novih terapij, tudi če bo to zdravilo ali kakšna druga inovativna terapija odobrena.
Glede na raziskavo Alzheimer Europe, v kateri je sodelovalo več kot 1400 negovalcev v petih evropskih državah (Češka, Finska, Italija, Nizozemska in Škotska), je diagnoza Alzheimerjeve bolezni dolgotrajen postopek: v povprečju je bilo za diagnozo potrebnega 2,1 leta (od 1,6 leta na Češkem in v Italiji do 2,5 leta na Škotskem).
Georges meni, da so med glavnimi ovirami pomanjkanje ozaveščenosti družin bolnikov pa tudi zdravstvenih delavcev, zanikanje in stigmatizacija prizadetih oseb ter težave z dolgimi čakalnimi dobami za dostop do specialistov ali specializirane diagnostike, na primer slikanja možganov.
"Z novimi načini zdravljenja, za katere upamo, da bodo usmerjeni v zgodnejše faze Alzheimerjeve bolezni (npr. v fazi blage kognitivne motnje ali blage demence), se bodo ti izzivi še povečali," je poudaril Georges.
Dodal je, da bodo morale oblasti vlagati v kampanje ozaveščanja in strokovno usposabljanje splošnih zdravnikov in specialistov ter hkrati razvijati strokovno infrastrukturo, ki je potrebna za to, da bodo ljudje lahko pravočasno prejeli diagnozo in imeli dostop do novih načinov zdravljenja.
Na vprašanje Euractiva, ali bo Evropa pripravljena na uporabo adukanumaba, je tiskovni predstavnik Evropske komisije odgovoril, da izvršilni organ ne more komentirati posameznih izdelkov, dokler je vloga za pridobitev dovoljenja za promet v obravnavi.
Alzheimerjeva bolezen se razvije 20 let pred pojavom simptomov
Evropska zveza farmacevtskih industrij in združenj (EFPIA) je v pisnem odgovoru navedla, da zdravstveni sistemi v večini držav članic EU niso pripravljeni na uvedbo zdravil, ki spreminjajo potek bolezni.
"Potrebnih bo veliko več naložb v diagnostične zmogljivosti in načine zdravljenja ter več usposobljenega osebja za diagnosticiranje, zdravljenje in spremljanje napredka bolnikov z demenco," so dejali na EFPIA in dodali, da je treba posebno pozornost nameniti presejalnim programom za zgodnje odkrivanje kognitivnih motenj in demence.
EFPIA hkrati navaja, da bi morala Evropa veliko vlagati tudi v ozaveščanje o bolezni, za katero pravi, da se razvije 20 let pred pojavom simptomov.
"Javnost se mora zavedati tega dejstva, da bi se lahko čim prej prepoznali simptomi. Tudi zdravstveni delavci se morajo usposabljati, da bi lahko prepoznali Alzheimerjevo bolezen v zgodnejših fazah."
EFPIA pravi, da je potrebno močno vodstvo za uveljavitev Alzheimerjeve bolezni kot naslednje prednostne naloge zdravstvene politike. "To bi se moralo začeti na evropski ravni in se postopoma prenašati v nacionalne zdravstvene sisteme."
Tako nevladne organizacije kot farmacevtska podjetja pozivajo k oblikovanju evropskega akcijskega načrta po vzoru načrta za premagovanje raka, da bi demenca postala prioriteta v programih EU4Health in Horizon Europe.
Na vprašanje, ali Evropska komisija razmišlja o tem, da bi pospešili vseevropski načrt za Alzheimerjevo bolezen, je tiskovni predstavnik odgovoril, da je poudarek na splošnem spodbujanju zdravja in preprečevanju bolezni, namesto da bi imeli strategije za posamezne bolezni, to pa poteka z roko v roki s prizadevanji za krepitev nacionalnih zdravstvenih sistemov.
"Komisija se zaveda, da Alzheimerjeva bolezen obremenjuje zdravje in dobro počutje. Sprejela je celovit pristop k obravnavi nenalezljivih bolezni, vključno z duševnimi in nevrološkimi motnjami," je dejal tiskovni predstavnik komisije.
Kar se tiče farmacevtske strategije EU, je tiskovni predstavnik dejal, da se zaveda, da "še vedno primanjkuje zdravil za pomembne bolezni, na primer za nevrodegenerativne bolezni in raka pri otrocih".
"To seveda vključuje Alzheimerjevo bolezen. Del strategije je razmislek o boljšem okviru farmacevtske politike za spodbujanje inovacij na področjih neizpolnjenih potreb."
Dejal je tudi, da je še prezgodaj govoriti o tem, ali bo delovni program EU4Health 2022 izrecno vključeval Alzheimerjevo bolezen, saj še potekajo razprave z državami članicami.
"Za sprejetje EU4Health je potrebno pozitivno mnenje programskega odbora," je dejal tiskovni predstavnik Evropske komisije in dodal, da naj bi komisija delovni program sprejela do konca leta 2021.