Letošnja Nobelova nagrada za razumevanje kompleksnih fizikalnih sistemov
Stockholm, 5. oktobra - Letošnja Nobelova nagrada za fiziko gre v roke japonsko-ameriškemu znanstveniku Syukuri Manabeju, Nemcu Klausu Hasselmannu in Italijanu Giorgiu Parisiju za njihov prispevek k vzpostavljanju podnebnih modelov in razumevanju kompleksnih fizikalnih sistemov, so danes sporočili v Stockholmu.
Trije nagrajenci si delijo letošnjo Nobelovo nagrado za fiziko za svoje študije o kaotičnih in navidez naključnih fenomenih.
90-letni Syukuro Manabe in 89-letni Klaus Hasselmann sta položila temeljni kamen za poznavanje podnebja Zemlje in kako nanj vpliva človeštvo. 73-letni Giorgio Parisi pa prejme nagrado za revolucionarni prispevek k odkritju odnosov nereda in nihanj v fizikalnih sistemih od atomskih do planetarnih razsežnosti, so sporočili iz švedske kraljeve akademije znanosti.
"Odkritja, ki jih nagrajujemo letos, prikazujejo, kako naše znanje o podnebju temelji na trdni znanstveni osnovi, na strogih analizah opazovanj," je v izjavi sporočil vodja Nobelovega odbora za fiziko Thors Hans Hansson.
Manabe je prikazal, kako je raven ogljikovega dioksida v atmosferi povezana s povečanimi temperaturami površja Zemlje. Pomembno vlogo je imel pri razvoju fizikalnega modela podnebja Zemlje in preučeval, kako se toplotna energija, ki jo Zemlja dobi od Sonca, odbije nazaj v atmosfero.
Hasselmann pa je prikazal, kako so lahko podnebni modeli zanesljivi, čeprav včasih pride do kaotičnih variacij v vremenskih trendih. Odbor je pohvalil njegovo identifikacijo podnebnega odtisa, ki ga pustijo naravne in človeške aktivnosti, ter ugotovitve, v kolikšni meri na podnebne spremembe vplivajo izpusti, ki jih je povzročil človek.
Parisija pa so izbrali zaradi njegovega dela, ki je najpomembneje prispevalo k teoriji kompleksnih sistemov, saj je v njih našel skrite vzorce.
Prejemniki si bodo razdelili 10 milijonov švedskih kron (nekaj manj kot milijon evrov) nagrade. Manabe in Hasselmann bosta prejela po četrtino nagrade, drugo polovico pa bo prejel Parisi.
Razglasitve letošnjih prejemnikov Nobelovih nagrad so se začele v ponedeljek, ko so sporočili, da nagrado za medicino ali fiziologijo prejmeta ameriški fiziolog David Julius in armensko-ameriški molekularni biolog, rojen v Libanonu, Ardem Patapoutian za odkritje receptorjev za temperaturo in dotik. Nobelov teden se bo v sredo nadaljeval z razglasitvijo prejemnikov nagrade za kemijo, do konca tedna bosta sledili še nagradi za književnost in mir. Prihodnji ponedeljek bo sledila razglasitev Nobelove nagrade za ekonomijo.
Lani so Nobelovo nagrado za fiziko prejeli Britanec Roger Penrose, Nemec Reinhard Genzel in Američanka Andrea Ghez za njihova odkritja o črni luknji.
Doslej so Nobelovo nagrado za fiziko podelili 215 znanstvenikov, med njimi štirim ženskam. Američan John Bardeen je nagrado prejel dvakrat.
Nagrade bodo tradicionalno podelili 10. decembra, na obletnico smrti ustanovitelja denarnega sklada Alfreda Nobela. Nagrajenci znanstvenih kategorij ter književnosti bodo predvidoma zaradi pandemije covida-19 nagrade tudi letos prejeli v svojih domovinah, namesto v švedski prestolnici Stockholm. Nobelovo nagrado za mir običajno podelijo v norveški prestolnici Oslo.