Izšel je prvi zvezek Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Ljubljana, 20. oktobra - Založba ZRC Sazu je izdala prvi zvezek Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Gre za najobsežnejši in najnatančnejši zgodovinski slovar kakega obdobja slovenskega knjižnega jezika doslej. Namenjen je tako profesionalnim kot splošnim uporabnikom in je pomemben dokument začetkov slovenskega knjižnega jezika, poudarjajo v ZRC Sazu.
"Čas reformacije ima za Slovence posebno obeležje. V tem obdobju korenini slovenska narodna identiteta, katere sestavini sta menda drznost in kljubovanje, v 16. stoletju se je v prvih slovenskih knjigah oblikoval tudi slovenski knjižni jezik," so ob izidu zapisali v ZRC Sazu.
Prvi zvezek slovarja (A-D), ta sodi v kategorijo razlagalnih zgodovinskih slovarjev, vsebuje 3027 slovarskih sestavkov, od tega 2061 razlagalnih in 966 kazalčnih. Opisanih je 3414 pomenov iztočnic. Temelj za izdelavo prvega dela slovarja je listkovni korpus (skupaj 3.169.000 pojavitev), v katerem je vsaka beseda sobesedilno prikazana v vsakokratni rabi.
Slovarski korpus predstavljajo vsa slovenska besedila ohranjenih natisnjenih del slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja od leta 1550 do 1595 - mednje med drugim sodijo pisci Jurij Dalmatin, Sebastijan Krelj, Adam Bohorič in Primož Trubar - ter slovenski del večjezičnih Megiserjevih slovarjev (1592, 1603).
"Ker je v slovarju popisana knjižnojezikovna dediščina naših prednikov izpred skoraj 500 let, ta predstavlja pomemben vir informacij tako za strokovno javnost kakor za splošne uporabnike, ki jih zanima, kdaj se je določena beseda v slovenskem knjižnem jeziku pojavila prvič in kakšni so bili njeni zgodovinski pomeni," pravi eden od glavnih urednikov Kozma Ahačič.
Slovar denimo pokaže bralcu, da so nekatere predmete, pojave ali živali tedaj poimenovali drugače, a nam še vedno docela razumljivo: za opico na primer je bil v rabi izraz afinja (iz nem. die Affe). Po drugi strani pa abačica ni bila privrženka glasbene skupine Abba, ampak predstojnica ženskega samostana pri nekaterih katoliških redovih, tudi opatinja, opatica, še navajajo v ZRC Sazu.
Slovar nastaja pod okriljem različnih znanstvenih sestavov že od leta 1973, ko je bila ustanovljena Komisija za historične slovarje slovenskega jezika. Vodil jo je znani jezikoslovec, etimolog France Bezlaj, člani pa so bili izbrani med sodelavci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC Sazu oz. ZRC Sazu in Filozofske fakultete.
Pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja so med drugim sodelovali Majda Merše, France Novak, Jožica Narat, Andreja Legan Ravnikar, Kozma Ahačič, Alenka Jelovšek, Metod Čepar, Francka Premk; Ida Mlakar, Meta Kambič, Marija Jamar Legat, Olga Sterle, Milena Topolovec, Alenka Kreft, Eva Trivunović.