V Mariboru zaživel začasni avtonomni laboratorij Uroš
Maribor, 26. oktobra - V Mariboru je v okviru modula platforme za sodobno raziskovalno umetnost konS ta mesec zaživel začasni avtonomni laboratorij Uroš. Predstavili so še nekaj drugih projektov na področju intermedijske in raziskovalne umetnosti s ciljem vzpostavljanja rednih praks povezovanja med umetniškim in izobraževalnim področjem ter gospodarstvom.
Vodja mariborske enote projekta konS Miha Horvat je na novinarski konferenci ta teden izpostavil, da je to tretji konS modul v Mariboru. "Preizkusili smo tri različne modele. Leta 2019 je bil razstavni model v prostorih Pristana, kjer smo predstavili nekaj zaključenih umetniško-raziskovalnih projektov. V letu 2020 smo v prostorih Modne hiše predstavili projekte in snemali dokumentarne filme o postavitvah in intervjuje z avtorji in producenti. Torej smo iz prezentacijsko-razstavne variante prešli v dokumentarno-filmsko, letos pa se osredotočamo na izobraževanje, torej na nekaj dlje časa trajajočega," je pojasnil.
KonS modul v Mariboru se je izvajal od 8. do 26. oktobra, sprva povezan s 27. Mednarodnim festivalom računalniških umetnosti (MFRU) in platformo Nagib, zatem pa samostojno. V izhodišču je bil podnaslovljen kot "serija nepričakovanih, a načrtovanih in izbranih dogodkov, ki so skupaj z delavnicami za različne starostne in interesne skupine ponujali nove aspekte sodobnih raziskovalnih umetnosti".
Med njimi sta bila performans Boštjana Perovška Zvočna prepletanja V5.6 ter Gallus Gallus Roboticus Mirande Moss in Daniela Brownella, ki vključuje izdelavo avtonomnega sprehajalnega robota, ki se lahko prilagaja različnim vidikom piščančjih potreb. "V tem spekulativnem oblikovalskem delu, ki ni osredotočen na človeka, bo avtonomni stroj ljubeče skrbel za piščance in gledalcu postavil vprašanje, ali so stroji morda bolj sposobni biti humani kot ljudje," pojasnjujeta avtorja.
V mariborskih izložbah so bili razstavljeni projekti city{making}sense Andreja Žižka, kibernetska intimnost Empathy Swarm Orchestra Adama Donovana ter Risajoči plesni robot Stefana Doepnerja.
V Inkubatorju na mariborski Koroški cesti pa je bil dejaven začasni avtonomni laboratorij Uroš. Avtor projekta je transdisciplinarni znanstvenik Marc Dusseiller, k sodelovanju pa so bili med drugim povabljeni tudi raziskovalci Masato Takemura z Japonske, Paula Pin iz Španije, Andreas Siagian iz Indonezije in Fernando Castro iz Argentine. Nekaj jih je bilo prisotnih v Mariboru, ostali so sodelovali pri raziskavah na daljavo.
"Skozi vse faze Uroša so v stalnem stiku z uporabo hibridnih/virtualnih orodij, da izmenjujejo izkušnje, kako lahko različne kraje in kulturne kontekste uporabimo kot vir navdiha in izostrimo ustrezno uporabo prototipov in strojne opreme," pojasnjujejo v platformi konS.
Ime Uroš je krajšava za Ubiquitous Rural Open Science Hardware, v prevodu Vseprisotna podeželska odprta znanstvena strojna oprema. Avtorji projekta izpostavljajo kot bistveno omogočiti ljudem sodelovanje z izmenjavo znanja in navodili. "Skozi to sodelovanje odprtokodna biološka umetnost ljudem omogoča izvajanje kompleksnih znanstvenih protokolov brez podpore uradne institucije. Najpomembneje je, da se zainteresirane uporabnike opolnomoči in da se počutijo samozavestni pri delu z živimi sistemi, saj s tem vzniknejo nove ustvarjalne ideje. Ko se vzporedno uporabljata znanost in umetnost, se hkrati ustvarja nova vrsta sodelovanja javnosti in razumevanja obeh področij," so navedli.
V časih globalizacije in umikanja prebivalcev iz mestnih okolij v ruralna je po njihovih ocenah pomembno, da čim več posameznikov ustvarja z lastnimi rokami in ima te neposredne in vsakodnevne izkušnje z znanstvenimi protokoli, "ko lahko demistificiramo znanost in odpremo celoten proces odločanja za več ljudi in mnenj". Razvoj začasnega laboratorija se bo po napovedih nadaljeval spomladi prihodnje leto.