Z novo tehnologijo do boljše LED-razsvetljave ter odpornejših zaslonov pametnih telefonov
Ljubljana, 28. novembra - Raziskovalca Kemijskega inštituta sta sodelovala v mednarodni raziskovalni skupini, ki je razvila novo tehnologijo za izdelavo naslednje generacije kompozitnega stekla, uporabnega pri izdelavi svetlečih diod LED, pametnih telefonov ter televizijskih in računalniških zaslonov. Andraž Krajnc in Gregor Mali s Kemijskega inštituta sta k študiji prispevala meritve z jedrsko magnetno resonanco.
Študija je bila objavljena v eni najbolj prestižnih znanstvenih revij Science, članek se nahaja na povezavi. Dosežek je sicer plod sodelovanja Kemijskega inštituta z več tujimi raziskovalnimi ustanovami, kot so Univerze v Queenslandu, Leedsu, Parizu, Cambridgeu in druge, so nedavno sporočili s Kemijskega inštituta.
V študiji predstavljeni materiali so kompoziti kristalnih svinčevih perovskitov in kovinsko-organskih stekel. Svinčevi perovskiti so minerali, ki so znani po tem, da lahko ujamejo svetlobo in shranjujejo energijo kot nekakšne miniaturne sončne celice. Na žalost pa so nanokristali perovskitov izjemno nestabilni, nanje vpliva svetloba, toplota, zrak, voda, pojasnjujejo v inštitutu.
Raziskovalcem zgoraj omenjene mednarodne skupine pa je uspelo razviti inovativen postopek za vezavo nanokristalov v porozno steklo. To je ključno za stabilizacijo in povečanje učinkovitosti teh mineralov, ki bodo s pomočjo nove tehnologije le še bolj in vsestransko uporabni. Uporabili jih bodo lahko pri izdelavi televizijskih zaslonov s še večjo svetilnostjo in kontrastom ali pa denimo pri zasnovi stekel za zaslone mobilnih telefonov, ki bodo tako občutno manj lomljivi.
Andraž Krajnc in Gregor Mali s Kemijskega inštituta sta k študiji prispevala pomembne meritve z jedrsko magnetno resonanco (NMR). Z analizami NMR spektrov cezijevih jeder sta potrdila fazno čistost v kompozit vgrajenih perovskitov in pokazala, da obstaja tesen površinski stik med nanokristali perovskita in obdajajočim kovinsko-organskim steklom.
Njun prispevek je po navedbah Kemijskega inštituta jasen pokazatelj, da so v ozadju razvoja novih materialov vedno tudi poglobljene raziskave zgradbe in mehanizmov delovanja teh materialov. "Le s tako pridobljenim znanjem lahko razumemo, zakaj so nekateri materiali boljši od drugih, in nato načrtujemo še boljše," so zapisali.
"Sodelovanje pri raziskavi, objavljeni v reviji Science, izhaja iz večletnih izkušenj Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo pri uporabi in razvoju inovativnih NMR-metod za raziskave kovinsko-organskih in drugih zelo kompleksnih struktur poroznih materialov, ter velike mednarodne prepoznavnosti sodelavcev Malija in Krajnca," je ob objavi izsledkov raziskave dejala vodja Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo Nataša Zabukovec Logar.
Meritve NMR-spektrov so bile opravljene z opremo Nacionalnega centra za NMR-spektroskopijo visoke ločljivosti na Kemijskem inštitutu. Slovenski prispevek k raziskavi je financirala Agencija za raziskovalno dejavnost RS.