STAznanost

Spletno opismenjevanje ključno tudi pri uporabi družbenih omrežij

Ljubljana, 21. decembra - Pandemija je pospešila že v osnovi bliskovit proces digitalizacije človeških interakcij. O pozitivnih plateh, problemih in izzivih tega trenda so v spletnem pogovoru projekta STAznanost spregovorili Sonja Merljak Zdovc, Dan Podjed in Muhamed Turkanović. Strinjali so se, da je spletno opismenjevanje vseh generacij ključnega pomena za prihodnost.

Novinarka in urednica spletnega časopisa Časoris Sonja Merljak Zdovc verjame, da se moramo pripraviti na digitalizacijo in je ne smemo doživljati kot nekaj, česar se moramo bati. Ta proces po njenih besedah ni preprost in enoznačen, nanj pa se moramo ustrezno pripraviti kot uporabniki ter kot starši otrok, ki so uporabniki.

Dodala je, da navkljub temu, da sama rada uporablja družbena omrežja za ohranjanje stikov s prijatelji, pri svojih otrocih že opaža, kako težavno jih je prestavit od naprav k dejavnostim, ki niso digitalizirane. Verjame, da moramo biti pozorni na probleme, ki jih je prinesla selitev na splet, kot je denimo masovna prisotnost dezinformacij. Za spopadanje z njimi so potrebne določene veščine in sposobnost razpoznavanja lažnih informacij, ki pa se jih moramo priučiti.

Antropolog Dan Podjed je izpostavil, da ta pospešen proces digitalizacije tekom pandemije covida-19 ni bil za vse enak in enako hiter. Nekateri so ob začetku pandemije imeli denimo privilegij boljših naprav in povezav, drugi so morali to raven bolj ali manj uspešno loviti. Zato verjame, da je nujno ob digitalizaciji govoriti tudi o bolj enakopravni digitalizaciji.

Opozoril je tudi na masovni učinek dezinformacij, ki ga omogočajo družbena omrežja, še posebej tistim uporabnikom z visokim številom sledilcev. Kot pa je bilo razvidno iz primera Donalda Trumpa, ki je bil po Podjedovih besedah nekaj časa eno od središč t. i. infodemije, si absolutno moč v teh odnosih še vedno lastijo tisti, ki omrežja gradijo in z njimi upravljajo, ne uporabniki.

Informatik in strokovnjak za kriptografijo in informacijsko varnost Muhamed Turkanović je ocenil, da smo morda prepozno zaznali neenakomerno porazdeljenost digitalne podpore, kar se je na začetku pandemije najbolj pokazalo v šolstvu. Po drugi strani pa vidi nesorazmerno porazdeljenost tudi na področjih, ki niso nujno tehnične narave, kot je samo razumevanje procesa digitalizacije. Mlajše generacije uporabljajo tehnologijo na načine, ki so zelo tuji starejšim, razpon med tem, kaj mladi delajo na računalnikih, in tem, kaj starejši razumejo pod to dejavnostjo, je po njegovih besedah ogromen.

Udeleženci pogovora so se strinjali, da so za preseganje teh problemov potrebni tako formalni kot neformalni izobraževalni pristopi. Mladi bi se verjetno morali medijske in spletne pismenosti učiti že v osnovni šoli, starejši pa bi se na manj formalne načine lahko marsičesa naučili od generacij, ki z digitalizacijo odraščajo.