Humanistika in družboslovje

Na rektorski konferenci o visokem šolstvu in družbi znanja

Ljubljana, 24. februarja - V organizaciji rektorske konference danes poteka prva javna razprava o visokem šolstvu in družbi znanja z naslovom Kam z univerzami v Sloveniji? Na njej želijo osvetliti vlogo univerz. Te morajo ustvarjati novo znanje in se ne smejo podrediti logiki razmišljanja, da morajo le izobraževati kadre predvsem za gospodarstvo, meni rektor Gregor Majdič.

Ljubljana, Cankarjev dom.
Prva javna razprava Rektorske konference RS (RKRS) o visokem šolstvu in družbi znanja z naslovom Kam z univerzami v Sloveniji?
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Prva javna razprava Rektorske konference RS (RKRS) o visokem šolstvu in družbi znanja z naslovom Kam z univerzami v Sloveniji?
Rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Prva javna razprava Rektorske konference RS (RKRS) o visokem šolstvu in družbi znanja z naslovom Kam z univerzami v Sloveniji?
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Prva javna razprava Rektorske konference RS (RKRS) o visokem šolstvu in družbi znanja z naslovom Kam z univerzami v Sloveniji?
Publicistka, doktorska študentka literarnih ved in novinarka za področje kulture in šolstva Lara Paukovič.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Prva javna razprava Rektorske konference RS (RKRS) o visokem šolstvu in družbi znanja z naslovom Kam z univerzami v Sloveniji?
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Prva javna razprava Rektorske konference RS (RKRS) o visokem šolstvu in družbi znanja z naslovom Kam z univerzami v Sloveniji?
Generalni direktor Direktorata za visoko šolstvo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Franc Janžekovič.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Prva javna razprava Rektorske konference RS (RKRS) o visokem šolstvu in družbi znanja z naslovom Kam z univerzami v Sloveniji?
Foto: Daniel Novakovič/STA



Sodelujoče je na prvi v nizu javnih razprav o visokem šolstvu in družbi znanja, ki bodo potekale v dveletnem predsedovanju ljubljanske univerze rektorski konferenci, nagovoril ljubljanski rektor in predsednik rektorske konference Majdič. Orisal je vlogo javnih univerz, ki z izobraževanjem mladih pripravljajo "nove generacije na izzive prihodnosti, s svojim raziskovalnim delom pa širijo znanje, ki vodi v napredek celotnega človeštva". Kot javne univerze, financirane z davkoplačevalskim denarjem, so tudi zavezane družbi.

Spomnil je, da se v zadnjem času pogosto sliši, da se univerze v Sloveniji premalo odzivajo na potrebe družbe, da ne izobražujejo dovolj velikega števila in ne dovolj dobrih kadrov za gospodarstvo. A tu si je po njegovem mnenju nujno postaviti široko vprašanje, kaj je vloga univerz in univerzitetnega izobraževanja.

Glede prilagajanja vpisnih mest potrebam družbe je opozoril, da je nemogoče napovedati, kaj bo čez pet let, ko bodo generacije, ki se danes vpisujejo na univerze, zaključevale študij. Univerze se morajo prilagajati družbi in biti odgovorne do nje, a ne smejo biti ali postati enostaven servis družbe oziroma gospodarstva, je izpostavil.

"Naše poslanstvo je in mora biti vzgajati široko razgledane, kritično razmišljujoče in inovativne mlade ljudi, ki bodo znali tako Slovenijo kot cel svet popeljati naprej," je dejal in sklenil z mislijo, naj mladi izberejo študij s srcem in najdejo poklic, ki jih veseli.

Redna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti Alenka Šelih se je v svojem prispevku dotaknila vloge univerze v 21. stoletju in pomena družboslovja in humanistike za naš čas. Poudarila je, da bodo družbene spremembe zahtevale številne spremembe v delu univerze in uvajanje novih pristopov. Oviro pri napredovanju in razvijanju univerze pa bo za slovenske razmere značilno "vrtičkarstvo" po njenem prepričanju treba prej ali slej preseči.

V sodobnem svetu se izredno hitro razvijajo nove discipline in univerza bo temu, kot pravi, sledila z oblikovanjem novih študijskih programov. "Pri tem bo verjetno zelo pomembno, kakšen 'posluh' bodo imele univerze za to, da oblikujejo takšne programe, ki bodo sodobni in primerni za njihovo lastno okolje, pomembno pa bo tudi, kako hitro se bodo sposobne odzivati na takšne izzive," je pojasnila.

Udeležence je nagovoril tudi direktor Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis) Franci Demšar, ki je opisal slovenski visokošolski prostor, v katerega je umestil tudi vlogo Nakvisa. "V študijske programe javnih univerz je vpisanih približno 90 odstotkov vseh študentov, preostalih 10 odstotkov pa je dokaj enakomerno porazdeljenih med zasebne univerze in samostojne visokošolske zavode. Od slednjih si jih je približno tretjina pridobila tudi koncesijo za izvajanje študijskih programov," je dejal in dodal, da so v EU razmerja podobna kot v Sloveniji.

V zvezi z nekaterimi trditvami, na primer, da se univerze oziroma fakultete ustanavljajo že v vsaki vasi, je povedal, da to ne drži, saj da je bil od leta 2017 akreditiran zgolj en nov zavod, dvema akreditacija ni bila podeljena, ena vloga je bila umaknjena, v štirih primerih pa je bila akreditacija podaljšana za skrajšano obdobje.

Kot je med drugim poudaril, Nakvis ne sme razlikovati med javnimi in zasebnimi visokošolskimi zavodi in za te vodi povsem enake postopke, ne glede na to, ali so s koncesijo ali brez.

Dogodek se nadaljeval z razpravo o aktualnih izzivih v slovenskem visokošolskem prostoru.