Na posvetu o (ne)vidnosti žensk v znanosti

Profesorica astronomije na Univerzi v Novi Gorici Andreja Gomboc je še dodala, da jih zanima, "kako spremeniti trenutno stanje, ko lahko iz glave naštejemo imena vrste znanstvenikov iz preteklosti in sedanjosti, pri znanstvenicah pa poznamo morda le peščico imen, morda celo samo Marie Sklodowsko-Curie."

Mediji in organizatorji različnih strokovnih okroglih miz in razprav s tem, ko znanstvenice povabijo pred mikrofon, pomembno vplivajo na to, ali je glas žensk, znanstvenic, slišan. Prav tako pomembno vplivajo na to, kako dobro jih pozna sama znanstvena skupnost, ali imajo možnost sodelovati pri oblikovanju pomembnih stališč in odločitev in kako širša javnost gleda na osebe, ki raziskujejo, meni Gomboc.

Vodja programa Knight Science Journalism na Univerzi MIT v Bostonu Deborah Blum se je v svojem prispevku osredotočila na vprašanje medijske vidnosti znanstvenic. Kot je povzela, sega izvor manjše zastopanosti in vidnosti žensk v znanosti v same začetke modernih znanstvenih institucij in akademij, v katerih ženske, z redkimi izjemami, še pred 100 leti niso mogle enakopravno, če sploh, sodelovati.

Danes je raziskovalk in znanstvenic v vseh disciplinah več kot kdajkoli prej, na številnih poljih, od medicine do socialne antropologije, jih je tudi več od moških kolegov. "A ko pride do medijske vidnosti, se javnosti kot strokovnjake posameznih področij še vedno prikazuje predvsem moške, tudi na področjih, kjer so v manjšini" je poudarila Blum, ki v tem vidi prej napako novinarstva kot znanstvene skupnosti.

S to tezo se strina tudi Maria Edström, raziskovalka s švedske Univerze v Göteborgu, ki že od leta 2015 sodeluje v projektu GEM, katerega cilj je vzpostaviti globalno podatkovno bazo za primerjalno analizo enakosti spolov v odnosu do medijev.

"Ko smo analizirali zbrano količino podatkov, smo ugotovili, da novice v medijih ne odražajo realne slike, da je družba precej bolj spolno enakopravna, kot je mogoče razbrati iz medijskih vsebin." Ob tem je poudarila, da so stopnje marginaliziranosti žensk po svetu vezane tako na socialni, ekonomski in politični položaj žensk v družbi, prisotnost žensk v novinarskih in uredniških vlogah ter na splošno medijsko avtonomijo in demokratičnost.

Raziskave prisotnosti strokovnjakinj v slovenskem medijskem prostoru so v preteklosti opravljali tudi v medijski mreži Metina lista. Izsledki so po navedbah urednice Nataše Briški pokazali, da so ženske manjšinsko zastopane tako v tiskanih medijih kot na radiu in televiziji. V pregledu za leti 2017 in 2018 so denimo zabeležili povprečno 71 odstotkov moških strokovnjakov v intervjujih, kolumnah in komentarjih.

Razlogov za to je po mnenju urednice več, med drugim tudi to, da morajo ženske, kot kažejo raziskave "skoraj vse vedeti o neki temi, da so dovolj sproščene ali pa, da si upajo o tem javno govoriti. Pri moških so ti odstotki nekoliko drugačni, je opazna razlika in tisti, ki delamo v medijih, bomo to lahko potrdili".

V projektu 50:50 britanske medijske hiše BBC, ki cilja na odpravo prav teh neenakosti v medijski zastopanosti strokovnjakinj, je sodelovala tudi Jana Javornik z Univerze v Leedsu. Cilj projekta je bil izenačiti zastopanost spolov tako v informativnih kot zabavnih vsebinah medijske hiše, rezultati pa se, kot navaja Javornik, že kažejo.

Med drugim je za "48 odstotkov narasla uporabljenost oziroma gledanost BBC vsebin med žensko publiko, za približno 74 odstotkov je narasla uporabljenost in gledanost med mlajšimi".

"Trenutno spremljamo kako se tovrstna uporaba vsebin spreminja med posameznimi etničnimi skupinami. Skratka, podatki kažejo visoko stopnjo učinkovitosti, predvsem pa kažejo na spremembo kulture, kako organizacija deluje in kako tudi uredništva hitreje lahko dostopajo do bolj raznolikih sooblikovalk programov," je še dodala.