V Reziji javno predstavili najdbe arheološkega najdišča nad Solbico
Čedad, 4. aprila - V Reziji so minulo soboto po več kot dveh letih izkopavanj prvič javno predstavili najdbe na arheološkem najdišču nad krajem Solbica. Arheološko najdišče "ta-na rado", kar bi v knjižni slovenščini pomenilo tam na gradu, dokazuje, da je bila dolina Rezije poseljena že med 3. in 7. stoletjem.
Italija, Čedad.
V Reziji so minulo soboto po več kot dveh letih izkopavanj prvič javno predstavili najdbe na arheološkem najdišču nad krajem Solbica, ki dokazuje, da je bila dolina Rezije poseljena že med 3. in 7. stoletjem.
Foto: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
Italija, Čedad.
V Reziji so minulo soboto po več kot dveh letih izkopavanj prvič javno predstavili najdbe na arheološkem najdišču nad krajem Solbica, ki dokazuje, da je bila dolina Rezije poseljena že med 3. in 7. stoletjem.
Foto: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
Italija, Čedad.
V Reziji so minulo soboto po več kot dveh letih izkopavanj prvič javno predstavili najdbe na arheološkem najdišču nad krajem Solbica, ki dokazuje, da je bila dolina Rezije poseljena že med 3. in 7. stoletjem.
Foto: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
Italija, Čedad.
V Reziji so minulo soboto po več kot dveh letih izkopavanj prvič javno predstavili najdbe na arheološkem najdišču nad krajem Solbica, ki dokazuje, da je bila dolina Rezije poseljena že med 3. in 7. stoletjem.
Foto: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
Italija, Čedad.
V Reziji so minulo soboto po več kot dveh letih izkopavanj prvič javno predstavili najdbe na arheološkem najdišču nad krajem Solbica, ki dokazuje, da je bila dolina Rezije poseljena že med 3. in 7. stoletjem.
Foto: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
Prve javne predstavitve najdb na arheološkem najdišču nad Solbico v Muzeju rezijanskih ljudi na Solbici se je udeležil tudi državni sekretar v uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Dejan Valentinčič. V nagovoru je poudaril, da je zgodovina zelo pomembna, saj "nas opredeljuje, kdo smo, zato jo moramo poznati", so danes sporočili iz urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Dodali so, da za Rezijo, ki je pravi kulturni biser, arheološke najdbe tudi pomenijo veliko priložnost za turistični razvoj, ki bo mladim omogočal, da bodo ostali v dolini in si tam ustvarili življenje. Gre sicer za zelo težko dostopen teren, kar je pomenilo velik logistični izziv za arheološko delo.
Rezija je zelo znana po številnih pravljicah, ki so si jih domačini radi pripovedovali, številne je kasneje zapisal Milko Matičetov in so poznane tudi v Sloveniji. Za nekatere so domačini govorili, da imajo osnovo v resničnih dogodkih.
To je veljalo tudi za pravljico Pravico ta ta-na rado, kjer naj bi nekoč živel gospod, imenovan Knez. Pravljica je govorila prav o vrhu gore, ki se je kasneje izkazal za arheološko najdišče.
Vsa arheološka dela so potekala sodelovanju in s podporo čedadskega Nacionalnega arheološkega muzeja ter nadzorništvom za arheologijo, spomeniško varstvo in krajino italijanske dežele Furlanije - Julijske krajine.