Maruša Bradač: slovenska znanstvenica, ki je raziskovanje začetkov vesolja pripeljala v Ljubljano

Maruša Bradač raziskuje prazgodovino vesolja. Glavna tema njenih raziskav je namreč nastanek prvih galaksij, iz katerih so se razvile vse ostale. Ob tem je sodelovala tudi pri razvoju kamere NIRISS, enega od štirih najpomembnejših instrumentov na nedavno izstreljenem vesoljskem teleskopu James Webb.

Sredstva ERC je Bradač dobila za obdelavo podatkov s teleskopa James Webb in s tem povezanimi raziskavami prvih galaksij v vesolju. Projekt Firstlight odgovarja na vprašanje, kako so nastale prve galaksije. "Gre za zelo pomemben del nastanka galaksij v vesolju, kajti gre za zelo zgodnje vesolje, o katerem vemo zelo malo," je v pogovoru za STA dejala astrofizičarka.

"Vesolje je bilo takrat polno nevtralnega vodika in ni bilo prepustno za vidno svetlobo. To si lahko predstavljate kot nekakšno meglo in podobno kot pri megli, ki jo potem sonce lahko prežene, so prve galaksije dale dovolj svetlobe, da so ionizirale vodik in pregnale meglo. S tem smo zaključili kozmološki temni vek. Po drugi strani pa vemo zelo malo o tem, kako se je to dejansko zgodilo. Prav zaradi tega bodo ti podatki in ta projekt ERC pripomogli k temu, da odgovorimo na to vprašanje," je pojasnila sogovornica.

Teleskop James Webb se od starejšega Hubbla razlikuje v tem, da pridobiva podatke v infrardečem spektru, medtem ko Hubble deluje v vidnem spektru svetlobe. V infrardečem spektru lahko opazujemo galaksije, ki so daleč stran od nas, saj te vidimo v tem delu spektra.

"Glavna stvar pri James Webbu so spektrografi, ki jih imajo vse štiri kamere, s katerimi lahko ne samo naredimo slike nekega objekta, ampak preučujemo njegovo sestavo. Torej za te prve galaksije bomo lahko odkrivali, iz česa so sestavljene in odgovorili na vprašanje, kako so nastale," je razložila Maruša Bradač.

S projektom Firstlight Slovenija pridobiva tudi dostop do podatkov z novega teleskopa. "Ker sem članica znanstvene skupine, ki je pomagala razviti eno izmed štirih kamer, imamo dostop do podatkov, ki jih ostali raziskovalci po svetu nimajo. Dostop do naših podatkov ima samo raziskovalna skupina, v kateri sodelujem. Gre za osem profesorjev, vsega skupaj pa nas je okoli 30. Ker sem med njimi tudi sama, bodo imeli vsi sodelavci na projektu ERC dostop do teh podatkov. To je res lepa priložnost za mlade raziskovalce, da začnejo svojo kariero in da jo potem nadaljujejo," je pojasnila raziskovalka.

Slovenska astrofizičarka je 17 let delala v Združenih državah Amerike, nazadnje na Univerzi Kalifornija v Davisu. "17 let sem bila v Združenih državah Amerike, tako da je bil kar velik korak, da sem se preselila iz Združenih držav nazaj v Slovenijo," je dejala in ob tem poudarila, da bo raziskave v Sloveniji nadaljevala na višjem nivoju kot v ZDA, obeta pa si tudi boljše možnosti za naprej. "Ta projekt je največji projekt, kar sem jih dobila v svojem raziskovalnem času, tako da mi bo zagotovo omogočil lažje delo, kot bi ga imela trenutno v Združenih državah Amerike."

"Poleg tega si obetam, da bomo Slovenijo pripeljali na višjo raven članstva tako pri Evropski vesoljski agenciji (ESA) kot tudi pri Evropskem južnem observatoriju (ESO), ki gradi naslednji veliki teleskop v Čilu. Če se bo Slovenija tem projektom pridružila, bomo imeli najboljše pogoje. Bodo tudi boljši, kot bi jih imela v Združenih državah Amerike, kjer se pri teh projektih trenutno malce zatika," je pojasnila.

Projekt se bo izvajal na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, kjer bo Bradač ustanovila svojo raziskovalno skupino, v katero bo poleg kolegov iz tujine vključila tudi študente s fakultete. "Pravkar smo zaposlili raziskovalko iz Avstralije, vrača se eden od slovenskih raziskovalcev iz Nemčije, tako da bo tukaj pisana druščina."

"Na fakulteti sem že polno zaposlena in že imam en predmet, tako da se spoznavam s študenti. Seveda jih skušam privabiti, da bi sodelovali na tem projektu, kajti tukaj bo res ogromno možnosti za raziskave," je dejala raziskovalka, ki je tudi sama študirala na tej fakulteti, kar ji je odprlo mnogo vrat za raziskovanje v tujini.

"Ta projekt bo odprl ogromno novih mest tako za doktorski kot podoktorski študij za mlade raziskovalce, tako da bodo študentje vsekakor imeli od tega ogromno priložnosti. V Slovenijo bomo pripeljali tudi dosti tujih znanstvenikov, s katerimi se bodo lahko srečali, kar bo vsekakor odprlo veliko možnosti," je še povedala.