Na Sophijinem simpoziju o Ljudski zgodovini Združenih držav Amerike

Zgodovinar, filozof, dramatik, protivojni aktivist in veteran druge svetovne vojne Howard Zinn se je v kolektivni spomin ZDA vpisal s svojo načelnostjo in pozornostjo na zgodbe zatiranih. Njegov pristop do zgodovinopisja je odlikovala perspektiva, ki se v prvi vrsti ni osredotočala na dogodke in poteze velikih osebnosti in institucij, temveč na to, kakšne so bile posledice njihovih odločitev in dejanj na običajne ljudi. V svojih delih, med katerimi je najbolj odmevna in obsežna prav Ljudska zgodovina Združenih držav Amerike, je tako osvetlil številne plati zgodovine te svetovne velesile, ki jih nekateri kronisti radi izpustijo, so povedali udeleženci simpozija.

Tekom razprave so prikazali temeljne probleme, skozi katere Zinn obravnava dolgo zgodovino ZDA, od kolonizacije do sodobnih ameriških vojn proti terorizmu. Ob tem so se trudili problematike, ki jih Zinnovo delo odpira na primerih iz ZDA, približati slovenskemu in evropskemu kontekstu. Pri tem gre tako za vprašanja povezana z oblikovanjem nacionalnega konsenza, družbene neenakosti, rase, spola in nasilja pri nastajanju držav, kot tudi same vloge zgodovinarjev pri iskanju ustreznih odgovorov.

Zgodovinar in avtor spremne besede Lev Centrih je uvodoma poudaril, da so ZDA tako ali drugače del našega vsakdana, generacijsko nas je zaznamovala tudi njihova popularna kultura. Podoba ZDA nam je podajana večinoma v uživaškem smislu, "ki nas nujno ne napeljuje h kritičnemu pogledu na to, kakšna pa je bila dejanska zgodovina in tudi politična sedanjost ZDA". "Imamo bore malo znanstvenih del, ki nudijo tako širok pregled, premislek o ameriški zgodovini," je prepričan Centrih, pri čemer je poudaril tudi opazno pomanjkanje znanstvenih študij s sorodno tematiko v slovenskem jeziku.

Avtorica slovenskega prevoda knjige in raziskovalka ženskih gibanj Mojca Dobnikar verjame, da je iz celotnega dela razvidno, da se Zinn zaveda problema zanemarjanja žensk v zgodovinopisju. Prav tako jih ne obravnava kot enotne družbene skupine in prikazuje ločnice, ki jih delijo na podlagi barve polti, premoženja, spolne usmerjenosti in drugih dejavnikov. Enako pozornost posveča tudi drugim družbenim skupinam v podrejenem položaju. Zaradi takšnih pristopov Dobnikar verjame, da je knjiga med širokim bralstvom postala pravi pojem knjige o zgodovini neke skupnosti, ne pa države kot institucije.

Po mnenju zgodovinarja Alekseja Kalca s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, je Howard Zinn odprl prostor kritičnemu razumevanju zgodovine ameriške demokracije in tako prispeval k demokratizaciji ameriškega zgodovinopisja. Ob začetku hladne vojne so v ameriškem zgodovinopisju namreč prevladovali vidiki iz državne perspektive, ki so se osredotočali predvsem na "elitne" akterje in dogodke. Družbena vrenja tekom petdesetih in šestdesetih let preteklega stoletja so po navedbah Kalca zaznamovala tudi to znanstveno področje ter spodbudila zgodovinopisne pristope kot je Zinnov. Ti pristopi na ljudi niso gledali samo skozi oči oblastnih institucij, ampak so vključevali tudi izkušnje in zgodbe običajnih ljudi.

Zgodovinar Marko Zajc z Inštituta za novejšo zgodovino je poudaril vlogo, ki jo ima knjiga pri razbijanju mitov o ZDA, ki jih nekritično sprejemamo skozi popularno kulturo. "Knjiga bralcu ne prizanaša. Bolj prizanaša bralcu, ki ni seznanjen, kot pa kakšnemu bralcu, ki se je že ukvarjal z ameriško zgodovino in se mu zdi, da nekaj obvlada."

Od kolonizacije do širitve in industrializacije - Zinn dolgo tradicijo nasilja v ZDA prikaže nevtralno, brez moraliziranja, pristranskosti ali prikrivanja. Tudi do prelomnih dogodkov v zgodovini ZDA pristopa z vidika manjših akterjev, zaradi česar po Zajčevem mnenju ne spada zgolj pod ljudsko ali socialno zgodovino temveč je politična zgodovina celotne skupnosti.

V okviru Zinnove stoletnice se bo v ponedeljek 14. novembra odvila tudi predstava gledališke skupine Pekarne Magdalenske mreže Maribor. Z začetkom ob 20. uri bodo v Galeriji ŠKUC uprizorili priredbo Zinnove drame Marx v Sohu z naslovom Kristusu ni uspelo, prišel je Marx. Priredbo je režirala Tina Podbevšek.