V Ljubljani dvodnevna mednarodna egiptološka konferenca

Konferenco Egiptologija in Slovenci organizirata Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in ljubljanski Inštitut za študije meništva in kontemplativne znanosti. Na njej sodelujejo številni domači in tuji strokovnjaki.

Na prvi dan konference, ki je posvečen faraonskemu obdobju, so v ospredju avstro-ogrski konzuli slovenskega porekla, ki so sredi 19. stoletja delovali v Egiptu in se posvečali zbiranju starin. Ostanki njihovih zbirk so danes jedro egiptoloških zbirk v slovenskih muzejih. Prav tako danes na konferenci predavatelji predstavljajo delo slovenskih rojakov na področju egiptologije v 20. in 21. stoletju.

Drugi dan konference je posvečen slovenskim odpravam, ki so raziskovale in dokumentirale dediščino krščanskega Egipta. Predstavili bodo tudi zbirko koptskih tkanin, ki jo hrani Narodni muzej Slovenije.

Konferenca se bo končala s sobotno egiptološko ekskurzijo po Sloveniji. Udeleženci si bodo na pokopališču v Vipavi najprej ogledali znamenita sarkofaga iz obdobja Starega kraljestva, 4. in 5. dinastije, ki ju je iz Gize pripeljal konzul Anton Lavrin. Sledil bo ogled egiptološke zbirke Narodnega muzeja Slovenije ter orientalističnega dvorca Jelšingrad v Šmarju pri Jelšah, kjer se je sredi 19. stoletja nahajala bogata zbirka predmetov iz starega Egipta in Mezopotamije.

Dogodek se bo sklenil s predavanjem ter koncertom orientalske glasbe in recitalom Aškerčeve orientalistične poezije v Kulturnem domu Šmarje pri Jelšah.

Četrtega novembra je minilo sto let od odkritja grobnice faraona Tutankamona v Egiptu. Obenem letos mineva tudi 200 let od razvozlanja hieroglifov, pisave starega Egipta.

Faraon Tutankamon je vladal proti koncu 18. egipčanske dinastije od okoli 1332 do 1323 pred našim štetjem. Ko je postal faraon, je bil star osem ali devet let. O Tutankamonovi vladavini je znanega bolj malo in arheologi menijo, da ne sodi med pomembnejše faraone tedanjega časa. A njegova grobnica velja za eno najbolje ohranjenih ob odkritju nedotaknjenih faraonskih grobnic, kar so jih našli v Dolini kraljev. Odkritje grobnice pred 100 leti je odmevalo v takratnem svetovnem tisku.

Tutankamonovo grobnico je 4. novembra 1922 odkril britanski arheolog in egiptolog Howard Carter. Ob prisotnosti številnih povabljenih visokih osebnosti in egiptovskih uradnikov je bila grobnica uradno odprta 29. novembra. Sredi februarja 1923 je Carter tudi odpečatil vrata, ki so vodila do grobne komore s Tutankamonovim sarkofagom.

Tutankamona so pokopali v grobnici, ki je nenavadno majhna glede na njegov status, zaradi česar strokovnjaki menijo, da je umrl nepričakovano, še preden je bila dokončana zanj primernejša grobnica. Njegova mumija naj bi tako bila pokopana v grobnici, namenjeni nekomu drugemu. Svetovno znana Tutankamonova zlata posmrtna maska, ki so jo našli v grobnici, sicer velja za simbol starega Egipta.

Letos je minilo tudi 200 let, odkar je francoski jezikoslovec in egiptolog Jean-Francois Champollion na podlagi kamna iz Rosette, na katerem je vklesano enako besedilo v egipčanskih hieroglifih, egipčanski demotski pisavi in grščini, razvozlal hieroglife. To mu je uspelo 18. septembra 1822.