Na zaključnem dogodku projekta RSDO predstavili razvita orodja in pozvali k sistemskem financiranju

Uvodoma je zbrane nagovoril Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani (UL), ki je koordinatorica projekta. Kot je dejal, se svet pospešeno digitalizira, zato tudi jezikoslovje potrebuje dobro delujoča tehnološka orodja, ta orodja pa za svoje delovanje potrebujejo obsežne in kvalitetne jezikovne vire. V ta namen so sodelavci v projektu razvili množico orodij, spletnih servisov in jezikovnih virov, ki jih prestavljajo na današnjem dogodku.

Po besedah rektorja je RSDO zahteven projekt, ki ga ljubljanska univerza izvaja skupaj z 11 partnerji - univerzami, inštituti, državnimi ustanovami in podjetji. Da projekt koordinira UL ni naključje, saj ima univerza dolgo tradicijo razvoja jezikovno-tehnoloških rešitev in gradnje jezikovnih virov, je dejal.

Cilj projekta RSDO je razvoj izdelkov in storitev s področja jezikovnih tehnologij za slovenski jezik, kar je pomembno ne le za raziskovanje, temveč tudi za podjetja in in širšo javnost, je v nadaljevanju povedal vodja projekta Simon Krek s Centra za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani in Instituta Jožef Stefan.

V projektu, ki se je začel maja 2020, uradno pa se bo zaključil februarja 2023, so zaposlili 120 sodelavcev, ki so opravili 202.864 ur dela. Skupno so doslej porabili skoraj 3,3 milijona evrov sredstev, med največjimi nakupi pa sta bila nakup strežnika in odkup avtorskih pravic, je povedal Krek.

Namen današnjega dogodka je predstaviti rešitve, ki so jih tekom projekta razvili. To so strojni prevajalnik za jezikovni par slovenščina-angleščina, razpoznavalnik govora za slovenščino, aplikacije s področja semantičnih tehnologij, kot je razpoznavanje pomenov besed in odgovarjanje na vprašanja, slovenski terminološki portal, nadgrajeni jezikovni viri za podporo jezikovnim tehnologijam in druge.

Razvite rešitve bodo do konca trajanja projekta na voljo za testno uporabo, partnerji projekta pa se nadejajo čim več povratnih informacij testnih uporabnikov, na podlagi katerih bodo rešitve še prilagodili oziroma nadgradili. Vsa programska koda in zbirke podatkov bodo javno dostopne pod odprtokodno licenco, vse aplikacije pa bodo na voljo tudi na javnem portalu RSDO.

Na dogodku je Krek predstavil tudi podroben pregled stanja na področju jezikovnih virov in tehnologij v Evropi, ki je nastal v okviru projekta "European language equality". Pregled je pokazal, da Slovenija močno zaostaja za drugimi evropskimi državami. Glede na različne tehnološke kazalnike so nižje na lestvici od slovenščine le še latvijščina, litovščina, hrvaščina, slovaščina, irščina in malteščina.

Med razlogi za to so po mnenju Kreka med drugim pomanjkanje financiranja, relativno majhno število jezikovno-tehnoloških podjetij, pa tudi izobraževanje, saj študijskega programa s tega področja vse do letos, ko je bil uveden program digitalna lingvistika, ni bilo.

Izpostavil je tudi pomen odprtih podatkov za razvoj digitalnih virov, ki so bili v projektu velik izziv. "Izkazalo se je, da je ovira za to, da imamo nekaj odprto, to, da enostavno ne vemo, kdo je lastnik. Treba je razmisliti, ali bi bilo zakonodajo treba urediti tako, da če ne vemo, kdo je lastnik, lahko to uporablja vsak."

Kot je še izpostavil, je treba po koncu projekta zagotoviti vzdrževanje tega, kar je bilo v projektu že doseženo in razvito, načrtovati nadaljnji razvoj v skladu s strategijo, ki je nastala v okviru projekta European lanugage equality, in projekt RSDO preoblikovati v program, ki bo zagotavljal nadaljnje financiranje.

Med partnerji projekta so poleg vodilne Univerze v Ljubljani še Univerza v Mariboru, Univerza v Novi Gorici, ZRC SAZU, Institut Jožef Stefan, podjetja Alpineon, Amebis, Aikwit in Vitasis, Pošta Slovenije ter Slovenska tiskovna agencija, ki se v projekt umešča predvsem kot evalvator izdelkov in diseminator rezultatov projekta.

Projekt financirata ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Evropski sklad za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020.