Raziskava: zaradi vdora tehnologij v vsakdanje življenje se nam delo zdi manj smiselno

V študiji, objavljeni v znanstveni reviji Human Relations, sta raziskovalca Ekonomske fakultete v Ljubljani (EF UL) Darija Aleksić in Matej Černe preučevala vplive različnih vidikov digitalizacije na frustracijo zaposlenih.

Kot je pojasnila raziskovalka Aleksić, je bila študija del širše raziskave, v okviru katere so želeli preučiti, kako tehnološka invazija - vdor tehnologije v naše zasebno in privatno življenje, zaradi katere smo, tudi ko nismo v službi, povezani s svojim poslovnim življenjem - vpliva na posameznike in njihovo delovanje znotraj organizacije.

Raziskovalca sta med drugim ugotovila, da lahko tehnološka invazija poveča stopnjo frustracije pri delu, ta pa zmanjšuje naš občutek o smiselnosti dela. Izsledki sicer prav tako kažejo, da ima vlogo pri dojemanju dela tudi naše dojemanje družbene odgovornosti podjetja. "Če vidimo, da je podjetje družbeno odgovorno, to lahko zmanjša negativni učinek frustracije na smiselnost dela," je pojasnila Aleksić.

Organizacije se morajo zavedati širšega konteksta vplivanja na zaznavanje dela med zaposlenimi in z ustreznim upravljanjem teh vplivov zmanjšati frustracijo zaposlenih, meni Černe. Predvsem lahko to naredijo z denimo omejitvijo pošiljanja elektronske pošte zunaj delovnega časa oziroma tako, da jasno postavijo meje, poudarja.

Hkrati pa se je treba zavedati tudi moči družbene odgovornosti podjetij, opozarja raziskovalec. "Če zaposleni vidijo, da njihova organizacija prispeva k širšemu družbenemu okolju, to pozitivno vpliva na smiselnost dela." Več praktičnih implikacij njihovih ugotovitev so zbrali na spletni strani Humanizing digital work.

Kot je še pojasnil Černe, je bila študija longitudinalna, potekala je v štirih časovnih valovih pred, med in po prvem valu pandemije v Sloveniji. Vanjo pa so zajeli 198 članov delovne populacije v Sloveniji. Raziskavo sta zastavila februarja 2020, pred razglasitvijo epidemije koronavirusa, zato sta s to longitudinalno študijo lahko preučevala ne le fenomen digitalizacije, ampak tudi učinkov pandemije, je še povedala Aleksić.

Članek je bil v reviji Human Relations objavljen novembra letos, poleg Černeta in Aleksić pa je pri njem sodelovala še Saša Batistič z Univerze v Tilburgu. Članek je po mnenju prodekana za raziskovalno delo in doktorski študij ter profesorja na EF UL Mihe Škerlavaja "izjemen primer načel", ki jim sledijo pri raziskovalni dejavnosti Ekonomske fakultete UL: znanstvene odličnosti, družbeno ekonomskega prispevka družbi in mednarodne odmevnosti.

Raziskave Mateja Černeta so bile izbrane tudi med najodličnejše raziskovalne dosežke raziskovalk in raziskovalcev Univerze v Ljubljani, ki so jih razglasili konec novembra v sklopu Tedna univerze. Nagrado je prejel za serijo treh člankov, objavljenih leta 2021. S tem je univerza izpostavila tiste raziskovalce, ki so letos dosegli še posebej vidne rezultate.