V pogovoru o kemikalijah poudarili, naj bodo potrošniki pri nakupovanju živil racionalni

Poznamo kemikalije, ki se pojavljajo v naravi, in industrijsko proizvedene, kot so konzervansi, umetne arome in mehčalci plastike. Pojavljajo pa se povsod okoli nas, torej v hrani, vodi, oblačilih, okolju in tudi v nas samih. Raziskovalka na odseku za znanosti o okolju na Institutu Jožef Stefan Tina Kosjek je opozorila, da vse kemikalije niso škodljive, nekatere pa lahko predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi in živali.

Med nevarne spadajo obstojna organska onesnažila, kot so pesticidi, in "zaskrbljujoče nove kemikalije". Poudarila je, da so te sicer med nami že dlje časa, a o njih vedo zelo malo. Težavo predstavljajo tudi produkti, v katere se kemikalije razgradijo. Teh znanstveniki večinoma ne poznajo, sploh pa ne poznajo njihovega toksikološkega profila.

Med nevarnimi kemikalijami je Kosjek naštela akrilamid, ki se tvori pri cvrtju, praženju ali pečenju hrane, ki je bogata s škrobom. Med drugim ga najdemo v krompirju, kosmičih, kruhu, pecivu. "Problem te spojine je, da povzroča spremembe na dednem zapisu, z drugimi besedami, je potencialno rakotvoren," je opozorila.

Predavatelj na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani Jurij Trontelj je spomnil, da so mnoge kemikalije tudi hormonski motilci, ki motijo endokrino delovanje žlez. Mednje na primer sodijo steroidi. Učinki hormonskih motilcev pa so zelo kompleksni, saj delujejo na več načinov. Najbolj problematično pa je njihovo delovanje na vodne organizme, saj hormonske motilce izločimo z urinom, ti pa preko čistilnih naprav pridejo v vodo.

"Opažamo velik upad populacije rib, dvoživk v naravi, kar pripisujemo hormonskim motilcem," je povedal Trontelj. Pri ljudeh pa hormonski motilci povzročajo spremenjen metabolizem, negativno vplivajo na krvožilni sistem in delovanje spolnih žlez, povzročajo prezgodnjo puberteto pri ženskah, pri moških pa velik upad plodnosti.

Škodljive snovi v okolju imajo velik vpliv tudi na imunski sistem, "zato težko najdemo bolezen, ki ni vsaj posredno povezana z izpostavljenostjo tem snovem", pa je povedal profesor medicine na švedski Univerzi Örebro in vodja raziskovalne skupine na finski Univerzi Turku Matej Orešič. Vplivajo na primer na sladkorno bolezen, bolezni jeter in alzheimerjevo bolezen.

Predavatelj na Biotehniški fakulteti UL Evgen Benedik pa je dejal, da je hrana polna aditivov, konzervansov, stabilizatorjev okusa in arom, "da je nek izdelek všečen potrošniku". Opozoril je, da se onesnaževala in hormonski motilci nahajajo že v materinem mleku, kar lahko povzroča pojav sladkorne bolezni tipa dva, lahko pride do spektra avtističnih motenj ali do aktivacije drugih genov, ki so odgovorni za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni ali raka.

Spletni pogovor je STA pripravila v okviru projekta STAznanost. Posnetek celotnega pogovora je na voljo na povezavi https://youtu.be/R0qZ0c2fiuc.