STAznanost

Z novimi mladički človeške ribice do projekta Protect proteus

Postojna, 26. januarja - V Postojnski jami so se lani razveselili novih mladičkov človeške ribice, skupno sta dve človečki ribici položili 36 jajčec. Po letu 2016 so bili tako drugič priča temu edinstvenemu dogajanju. Tudi zaradi tega je vzniknila zamisel o projektu Protect proteus, s katerim bodo zbirali sredstva za raziskovanje življenja in zaščito človeške ribice.

Lani so tako presenečeni odkrili več novih odloženih jajčec v njihovem Vivariju, iz katerih se je izleglo 32 mladičkov. Na drugem mestu, v velikem akvariju v Postojnski jami, pa so se iz jajčec izlegli štirje mladički, ki so v skupnem okolju z materjo.

"Večna mladost človeške ribice je tista, ki sili znanost v raziskovanje. Vedno pa je bila človeška ribica simbol naše naravne dediščine," je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik upravnega odbora Postojnske jame Marjan Batagelj.

Zato so pripravili projekt Protect proteus, s katerim želijo ozaveščati obiskovalce in vse ostale o pomenu te podzemne dvoživke ter o pomenu ohranjanja čistega okolja in pitne vode. Človeška ribica potrebuje za svoje življenje čisto vodo, zato bi onesnaženje podzemnih voda pomenilo tudi njeno izumrtje.

"Narava nam je dala vlogo skrbnikov zmajevih mladičev, naše poslanstvo pa je poskrbeti za varen in zdrav življenjski prostor človeške ribice," je še povedal Batagelj.

Z zbranimi sredstvi v tem projektu bodo zato zbirali sredstva za zagotavljanje optimalnih življenjskih pogojev za mladiče človeške ribice, za zavarovanje te živalske vrste, izobraževanje o človeški ribici ter za dolgoročno vlaganje v čistejše okolje, v katerem živimo.

V Postojnski jami bodo zato poskrbeli za razvoj laboratorijev in zbiranje podatkov o človeški ribici ter drugih jamskih prebivalcih, sodelovanje s strokovnjaki na teh raziskovalnih področjih, ozaveščanju ljudi o človeški ribici in okoljevarstvu ter vplivu obojega na ohranjanje podzemlja, ohranjanje naravnega habitata človeške ribice in s tem raznolikih živalskih vrst v podzemlju.

Sredstva bodo zbirali s prodajo zapestnic, katerih kupnina bo nakazana v poseben sklad. Za projekt je mogoče nakazati tudi poljubne donacije, del denarja pa bodo pridobili tudi v partnerju s podjetji, s katerimi delijo enako trajnostno filozofijo.

V projekt bodo vključeni tudi s strokovnjaki iz ljubljanske biotehniške fakultete, s katero so podpisali poseben dogovor o sodelovanju.