Raziskovalci odkrili nekatere sestavine staroegipčanske mumije
Kairo, 2. februarja - Z analizo ostankov v 31 keramičnih posodah, ki so jih leta 2016 odkrili v delavnici za mumificiranje v Sakari, so raziskovalci našli nekaj odgovorov, kako so stari Egipčani balzamirali mrtve. S primerjavo ostankov z vsebniki, ki so bili najdeni v sosednjih grobnicah, so lahko ugotovili, katere kemikalije so bile pri tem uporabljene.
Nekaj odgovorov je našla skupina raziskovalcev z nemških univerz v Tübingenu in Münchnu v sodelovanju z nacionalnim raziskovalnim centrom v Kairu. Izsledke raziskave je v sredo objavila revija Nature, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Analiza na desetine čaš in posod v delavnici za mumificiranje je razkrila, da so stari Egipčani pri balzamiranju uporabljali nekatere "presenetljive" sestavine, ki so bile uvožene celo iz jugovzhodne Azije.
V njih so raziskovalci odkrili drevesno smolo iz Azije, cedrovo olje iz Libanona in bitumen iz Mrtvega morja, kar kaže, da so balzamerji pridobivali najboljše sestavine z vsega sveta.
Stari Egipčani so razvili izjemno napreden postopek za balzamiranje trupel, saj so verjeli, da bodo telesa, če ostanejo nedotaknjena, dosegla posmrtno življenje. Trajal je do 70 dni. Vključeval je sušenje telesa z natronsko soljo in evisceracijo - odstranitev pljuč, želodca, črevesja in jeter. Odstranili so tudi možgane.
Nato so balzamerji v spremstvu svečenikov telo umili in uporabili različne snovi, da bi preprečili njegovo razpadanje. Kako natančno so to storili, je v veliki meri ostala neznanka.
Snovi so imele protiglivične in protibakterijske lastnosti, ki so pomagale ohraniti človeška tkiva in zmanjšati neprijeten vonj, je na novinarski konferenci povedal glavni avtor študije Maxime Rageot.
Raziskovalci so identificirali specifične mešanice dišečih ali antiseptičnih olj, katranov in smol, ki so bile uporabljene za balzamiranje glave in obdelavo ovojev. Glava je bila deležna največ nege s tremi različnimi zvarki.
"Imena mnogih sestavin za balzamiranje poznamo že od dešifriranja staroegipčanskih zapisov," je povedala egiptologinja Susanne Beck z univerze v Tübingenu. Vendar so do zdaj po njenih besedah le ugibali, katere snovi so bile za vsakim imenom.
Z identifikacijo ostankov v posodah so raziskovalci ugotovili, da je lahko beseda antiu, ki so jo prevajali kot mira ali kadilo, dejansko mešanica številnih različnih sestavin. V Sakari je bilo v posodi s takšno oznako mešanica olja cedre, brina ali ciprese in živalskih maščob.
Odkritje je pokazalo, da so si stari Egipčani skozi stoletja balzamiranja nabrali ogromno znanja, je povedal Philipp Stockhammer z nemškega Geoantropološkega inštituta Max Planck. Vedeli so na primer, da če telo vzamejo iz natronske soli, ga lahko takoj "kolonizirajo mikrobi, ki bi pojedli kožo".
Stockhammer je kot eno najbolj presenetljivih ugotovitev izpostavil prisotnost smol, kot sta damar in elemi, ki so verjetno prišle iz tropskih gozdov v jugovzhodni Aziji, pa tudi znake pistacije, brina, cipres in oljk iz Sredozemlja.
Raznolikost snovi kaže, da je industrija balzamiranja spodbudila globalizacijo, je ocenil Stockhammer. To pa po njegovih besedah kaže tudi, da so bili egipčanski balzamerji zelo zainteresirani za eksperimentiranje in dostop do drugih smol in katranov z zanimivimi lastnostmi.
Balzamerji naj bi izkoristili trgovsko pot, ki je od približno leta 2000 pr.n.št. vodila v Egipt skozi današnjo Indonezijo, Indijo, Perzijski zaliv in Rdeče morje.
Izjemno zbirko lončenine iz obdobja okoli 664-525 pr.n.št. so leta 2016 našli na dnu 13-metrskega vodnjaka v nekropoli Sakara južno od Kaira. Izkopavanja v Sakari je vodil arheolog z univerze v Tübingenu Ramadan Hussein, ki je umrl lani, še pred objavo izsledkov raziskave.