Za boljšo vključenost žensk v znanosti potrebne družbene spremembe

V splošnem se ženske in dekleta na znanstvenem področju pogosto soočajo s strukturnimi težavami, kot so prekarizacija, pomanjkanje sredstev za financiranje projektov, pomanjkljivi delovni pogoji, poleg tega pa so postavljene pred izzive, ki so specifični prav zanje, opozarjajo znanstvenice. Po besedah doktorice znanosti s področja balkanskih študijev in svetovalke za enakost spolov Jovane Mihajlović Trbovc z Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU je namreč v družbi še vedno prisotna nezavedna pristranskost, ki je posledica družbenih stereotipov.

Kot je pojasnila, je bila znanost zgodovinsko narejena po moškem kopitu. Koncepti kot so objektivnost, odličnost in znanstvena uspešnost zato niso nevtralni pojmi, temveč se jih je vedno povezovalo z moškimi.

Položaj žensk v znanosti še vedno vprašljiv, a stanje se izboljšuje

Po podatkih Unescovega inštituta za statistiko je delež raziskovalk po vsem svetu še vedno nižji od 30 odstotkov. Kot ugotavlja astrofizičarka Andreja Gomboc z Univerze v Novi Gorici, je v znanstvenoraziskovalnem prostoru zaznati horizontalno segregacijo, kar pomeni, da je na določenih raziskovalnih področjih več žensk, na drugih pa moških. "Ženske so po navadi številčnejše v družboslovnih sferah, medtem ko moški v naravoslovnotehniških," je dejala.

Opozarja pa tudi na vertikalno segregacijo oz. pogostejšo zastopanost moške populacije na vodilnih znanstvenoraziskovalnih položajih tako v Sloveniji kot v Evropi. Stanje se sicer počasi izboljšuje. V Sloveniji je predvsem na mestih, ki so tik pod vodilnimi, zaznati vedno večje število žensk. Tako se je na primer povečalo število prorektoric univerz. "V zadnjih dveh letih pa je večji tudi delež ženskih prejemnic Zoisovih priznanj in nagrad, ki je bil pred tem vrsto let zelo nizek, zgolj približno 10 oz. 15-odstoten, torej precej nižji od deleža raziskovalk v državi," je opozorila.

Tako kot na mnogih področjih so tudi v akademski, znanstveni sferi še vedno prisotni tudi spolno nadlegovanje in druge oblike spolnega nasilja, kjer so žrtve predvsem ženske. Po mnenju Gomboc je dobro, da smo o problemu pričeli govoriti, a hkrati opozarja, da obstaja še veliko skritih primerov spolnega nadlegovanja. Korak v pravo smer pri reševanju problema so po njenih besedah med drugim različni pravilniki in interni akti s področja spolnega nadlegovanja in nasilja, ki so jih v zadnjem času sprejele univerze.

Potrebne predvsem družbene spremembe

Za reševanje problema neenakosti med spoloma tudi v znanosti so v prvi vrsti potrebne družbene spremembe. Predvsem je potrebno spremeniti načine, kako vrednotimo znanost, menijo znanstvenice. "Izboljšave so mogoče že zgolj s tem, da se kot družba zavestno potrudimo in presežemo tipične stereotipe, ki nas prepričujejo v to, da so na primer za vodilna mesta bolj primerni moški, tudi ženske pa se morajo opogumiti in v večji meri kandidirati za višje položaje," je poudarila Gomboc.

Na to, ali je glas znanstvenic slišan, pa po njenem mnenju pomembno vplivajo tudi mediji in organizatorji strokovnih okroglih miz. "Pred mikrofon ali kamero so namreč prepogosto povabljeni samo ali večinoma moški, s tem pa družbi, tudi mladim dekletom, ki se še odločajo za izbiro poklicne poti, pošiljajo napačen signal, da žensk v znanstveni sferi ni," je dejala Gomboc. Mediji morajo po njenih besedah zato razširiti nabor povabljenih in zavestno vključiti več žensk.

Ženske v znanosti nepogrešljive, pomembna vloga mladih raziskovalk

Mednarodni da žensk in deklet v znanosti, ki ga je za 11. februar razglasila Generalna skupščina Združenih narodov, nas spominja na prispevke znanstvenic, ki so bile ključne že v preteklosti, a velikokrat prezrte, kot tudi tistih v današnjem času. "Namen pa je tudi, da navdušimo mlada dekleta za tiste veje znanosti, za katere se v veliki meri še ne odločajo, kot so nekatere naravoslovne vede, tehnika, inženirstvo, matematika," je še dejala Gomboc.

V vlogi mlade znanstvenice v Sloveniji se fizičarka in strojna inženirka Katja Klinar s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani, ki je lani prejela tudi štipendijo programa L'Oréal-Unesco Za ženske v znanosti, dobro počuti. Kot ključne ovire, povezane z raziskovalnim delom, predvsem na začetku kariere, pa je izpostavila pomanjkanje znanja in izkušenj ter nekonkurenčnost uveljavljenim raziskovalcem oz. raziskovalkam.

"Pri premagovanju teh ovir lahko zelo pomagata mentor in raziskovalna institucija. Obstaja nekaj mehanizmov za financiranje raziskovalcev oz. raziskovalk na začetku kariere, vendar bi te aktivnosti morali razširiti in finančno oplemenititi," je poudarila.

Izpostavila je še pomembno vlogo znanstvenih inštitucij, fakultet, univerz, društev in tudi podjetij pri navduševanju deklet za znanost. Prepričana je, da je dekletom je treba znanost najprej dobro predstaviti, jih zanjo navduši, nato pa jih z ustreznim plačilom in z omogočanjem strokovne in osebnostne rasti tudi zadržati.