STAznanost
Medicina in zdravje

Z gibanjem do boljših kognitivnih sposobnosti

Ljubljana, 5. marca - Telesna vadba pomembno vpliva na kognitivne sposobnosti posameznika, je za STA poudaril profesor na ljubljanski fakulteti za šport in vodja raziskovalne skupine SLOfit Gregor Jurak. Ob tem je pojasnil, da obstaja velika verjetnost, da bodo posamezniki, ki so bili telesno zmogljivi v mladosti, telesno zmogljivi tudi v odrasli dobi.

Trdni znanstveni dokazi kažejo, da že 20-minutna aerobna vadba, tekom katere se posameznik zadiha, izrazito vpliva na zmožnost koncentracije za kognitivne naloge, poudarja Jurak. Po opravljenih raziskavah so tako tisti ljudje, ki so določeno miselno nalogo reševali po opravljeni vadbi, dosegli boljše rezultate.

Po njegovih besedah ima telesna zmogljivost, ki je posledica dolgoročne telesne dejavnosti in prehranskih navad v kombinaciji z genetsko sliko posameznika, velik pomen.

"Telesno zmogljivi ljudje so tisti, ki lahko brez večjega utrujanja opravijo različne naloge, tako delovne kot v prostem času, so zaradi tega bolj produktivni in bolj kakovostno preživljajo prosti čas," je pojasnil.

Po Jurakovih besedah so priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) "šibka" - predvidevajo 150 minut aerobne dejavnosti tedensko, dvakrat tedensko pa vadbo za moč in za stres kost. Kljub temu tudi takšna priporočila dosega le omejen delež ljudi, je dejal.

Ob tem je pojasnil, da odrasli po 40 letu starosti vsako leto izgubijo približno odstotek mišične mase. "Mišice pa so zelo pomemben organ, ki nas varuje pred obolevanjem," je poudaril. Po njegovih besedah mišice med boleznijo proizvajajo hormone, ki so nujni za vzdrževanje ravnovesja v telesu.

Tisti, ki jim uspe v starosti vzdrževati mišično maso, imajo zato bistveno boljšo kakovost življenja.

Ob tem Jurak kot velik problem izpostavlja sedenje na delovnih mestih, tudi po osem, devet, ali celot 10 ur dnevno. Neugoden sedeči položaj je treba po njegovih besedah večkrat prekiniti z nizko telesno aktivnostjo. Priporočljivo je zmanjšati skupni čas sedenja, denimo s teleskopskimi mizami, je poudaril.

Na vprašanje, ali je mogoče dolgotrajno sedenje v službi čez dan zvečer nadoknaditi s športno aktivnostjo, je odgovoril, da ne, saj gre za dve različni stvari.

Finski raziskovalci so dokazali, da so mladostniki, ki so najmanj štirikrat tedensko intenzivno trenirali 90 minut, te pozitivne učinke pridobljene zmogljivosti prenesli tudi v odraslo dobo.

Prav tako otroci, ki so se v mladosti ukvarjali z določenim športom, naučene veščine ohranijo tudi v odrasli dobi, kar pripomore k ohranjanju zmogljivosti.