Na popisu velike uharice letos zabeležili rekordnih 16 območij gnezditve

Kras predstavlja območje z visokim številom gnezdišč velike uharice v Sloveniji. Na tem območju zato vsako leto poteka skupinski popis te vrste sove, ki ga organizira Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Ker domačini samcu velike uharice pravijo gugo, se je za dogodek prijelo ime Gugalnica.

Po besedah varstvenega ornitologa pri društvu Tomaža Miheliča je velika uharica redka in ogrožena vrsta. Celotna slovenska populacija jih šteje približno 150. Znanje o tem, kje je in kolikšna je njena populacija, pa prestavlja osnovno za začetek njenega varovanja. "V okviru skupinskega popisovanja preverjamo uspešnost gnezditve, na ta način pa lahko dobimo dober vpogled v stanje populacije," je pojasnil.

Ker se popisovanja lahko udeleži prav vsak, navsezadnje postane tudi zanimiv in družabni dogodek. Letošnjega se je udeležilo okoli 150 popisovalcev.

Najuspešnejša metoda je večerni popis

Skupinski popis poteka v večernih urah, saj je večerni popis po besedah Miheliča najbolj uspešna metoda popisa gnezditve velike uharice. V času gnezditvenega obdobja, ki je v začetku marca, se namreč teritorialno oglašanje te največje evropske sove sliši v večernem mraku.

Na parkirišču pred parkom Škocjanske jame so se na dan popisa navdušenci nad pticami tako zbrali že v času popoldneva. Ob pričetku je Mihelič podal osnovna navodila za popis: "Velika uharica poje kratek čas v dnevu, le od pet do največ 30 minut, da potrdimo popis, se mora oglasiti vsaj trikrat," je pojasnil.

Udeleženci, razdeljeni v manjše skupine, so se nato odpravili na eno od 56 popisnih točk, ki so se razprostirale po celotnem Krasu - od parka Škocjanske jame, Kraškega roba, Ilirske Bistrice pa vse do Vipavske doline.

Gnezdenje velikih uharic predvsem v skalnatih stenah

Ena od pomembnih točk popisa je točka s pogledom na skalovje jame Lisična poleg Rakovega Škocjana, ki po besedah dolgoletnega člana društva Primoža Bizjana, predstavlja tradicionalno gnezdišče velike uharice.

"Velika uharica ljubi skalnate stene," je dejal. Pojasnil je, da je zanjo torej prioriteta čim boljša, južno orientirana in previsna skalnata stena z luknjami, ki se nahaja na nizki nadmorski višini in ne visoko v gorah.

Kljub dobrim gnezditvenim razmeram pa v skali pogosto lahko biva le en par velike uharice. "Dva para sta si v manjšem okolišu namreč že konkurenta," je dodal Bizjan, ki se Gugalnice udeležuje že od njenega samega začetka. V vsem tem času pa skovika velike uharice ni slišal prav pogosto. Kot je izpostavil, gre namreč za zelo plaho in tiho žival, ki jo lahko glasni zvoki, predvsem človeški, hitro vznemirijo, posledično se jo redko sliši.

Na popisu vsako leto več prostovoljcev

S skupinskim popisovanjem gnezditve velike uharice so v društvo pričeli leta 1999. "S skupinskim popisovanjem smo pričeli ravno zaradi specifičnega oglašanje sove v večernih urah. Zgolj en popisovalec namreč ne more pokriti več kot ene točke na dan, če nas je več, pa se lahko razporedimo in pokrijemo tako rekoč celotno območje gnezditve," je dejal Mihelič.

V prvem letu popisovanja se je zbralo zgolj 11 prostovoljcev, v zadnjem času pa se jih vsako leto zbere več kot 100, pokrijejo pa okoli 60 popisnih točk.

Tokratne Gugalnice se je po enajstih letih drugič udeležila tudi Maja Mohorović, ki je skovik velike uharice ujela z lastnim ušesom. Dogodek je bil zanjo nadvse zanimiv. "Že to, da si umaknjen v naravi in lahko prisluhneš njenim zvokom, si z njo v stiku, je nekaj posebnega. Če pa zaslišiš še uharico in še kakšno drugo žival, pa je sploh pika na i," je dejala.

Letos so popisali rekordnih 16. območij gnezditve. Zbrane podatke pa bodo posredovali tudi v monitoring izbranih ciljnih vrst ptic na območjih Natura 2000.

Populacija velike uharice v Sloveniji stabilna, zaskrbljujoča velika smrtnost zaradi električnih udarov

Kot je pojasnil Mihelič, je populacija velike uharice v zadnjem času dokaj stabilna. Zaskrbljujoča pa je velika smrtnost na srednjenapetostnih daljnovodih zaradi električnega udara. Električni drogovi v odprti krajini so za sove namreč primerna mesta za lov, zaradi česar jih velika uharica pogosto uporablja kot prežo.

K reševanju te problematike je veliko pripomogel projekt Za Kras, v okviru katerega poskušajo zagotoviti primerne rabe kraških travišč in ostenij za ohranjanje izbranih habitatnih tipov in vrst na območju Nature 2000 Kras. V sklopu projekta so na tem območju izolirali 1200 srednjenapetostnih danljnovodov. "Zaradi tega bo zagotovo prihajalo do manjše smrtnosti velike uharice," je dodal.

Splošno stanje ptic v Sloveniji sicer ni najboljše, še ocenjuje Mihelič. Zaradi intenziviranja kmetijstva so najbolj ogrožene ptice kmetijske krajine, nekaj vrst v Sloveniji je zato tik pred izumrtjem. "Ogrožen je predvsem vrtni strnad, določene vrste, kot sta zlatovranka in južna postovka, pa smo že izgubili," je dejal.

Težava pa ni le v Sloveniji, ampak tudi drugod po svetu, kjer je stanje morda še bolj zaskrbljujoče. "V Sloveniji imamo namreč ohranjenih nekaj vrst, ki so jih drugje po svetu že davno izgubili. Takšna vrsta je tudi rjavi srakoper, ki je pri nas še številčen, v zahodni Evropi pa je omenjene vrste že zelo malo," je opozoril.