Naravoslovje in tehnika

Na sklepnem dogodku projekta RSDO kritike pomanjkanja financiranja tega področja

Ljubljana, 6. marca - S sklepnim dogodkom se je končal projekt Razvoj slovenščine v digitalnem okolju, namenjen razvoju jezikovnih tehnologij za slovenščino. Na dogodku so predstavili nova orodja in opozorili na neustrezno financiranje, Lenart J. Kučić z ministrstva za kulturo pa je povedal, da je v ustanavljanju medresorska delovna skupina s področja jezikovnih orodij.

Ljubljana, UL.
Dogodek Univerze v Ljubljani ob zaključku projekta Razvoj slovenščine v digitalnem okolju (RSDO) in vplivu umetne inteligence na razvoj jezika.
Foto: Katja Kodba/STA

Ljubljana, UL.
Dogodek Univerze v Ljubljani ob zaključku projekta Razvoj slovenščine v digitalnem okolju (RSDO) in vplivu umetne inteligence na razvoj jezika.
Novinar Radia Slovenija Aleksander Čobec.
Foto: Katja Kodba/STA

Ljubljana, UL.
Dogodek Univerze v Ljubljani ob zaključku projekta Razvoj slovenščine v digitalnem okolju (RSDO) in vplivu umetne inteligence na razvoj jezika.
Foto: Katja Kodba/STA

Ljubljana, UL.
Dogodek Univerze v Ljubljani ob zaključku projekta Razvoj slovenščine v digitalnem okolju (RSDO) in vplivu umetne inteligence na razvoj jezika.
Predstojnica organizacijske enote za komuniciranje na UL Nina Narat Meden.
Foto: Katja Kodba/STA

Ljubljana, UL.
Dogodek Univerze v Ljubljani ob zaključku projekta Razvoj slovenščine v digitalnem okolju (RSDO) in vplivu umetne inteligence na razvoj jezika.
Foto: Katja Kodba/STA

Ljubljana, UL.
Dogodek Univerze v Ljubljani ob zaključku projekta Razvoj slovenščine v digitalnem okolju (RSDO) in vplivu umetne inteligence na razvoj jezika.
Profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani ter vodja Laboratorija za podatkovne tehnologije Marko Bajec.
Foto: Katja Kodba/STA

Ljubljana, UL.
Dogodek Univerze v Ljubljani ob zaključku projekta Razvoj slovenščine v digitalnem okolju (RSDO) in vplivu umetne inteligence na razvoj jezika.
Vodja projekta RSDO Simon Krek.
Foto: Katja Kodba/STA

Ljubljana, UL.
Dogodek Univerze v Ljubljani ob zaključku projekta Razvoj slovenščine v digitalnem okolju (RSDO) in vplivu umetne inteligence na razvoj jezika.
Svetovalec ministrice za kulturo za medije Lenart J. Kučić.
Foto: Katja Kodba/STA

Ljubljana, UL.
Dogodek Univerze v Ljubljani ob zaključku projekta Razvoj slovenščine v digitalnem okolju (RSDO) in vplivu umetne inteligence na razvoj jezika.
Rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič.
Foto: Katja Kodba/STA



Kot je na dogodku pojasnil vodja projekta Razvoj slovenščine v digitalnem okolju (RSDO) Simon Krek, je bil cilj RSDO zadovoljiti potrebe po računalniških izdelkih in storitvah s področja jezikovnih tehnologij za slovenski jezik za raziskovalne organizacije, podjetja in širšo javnost.

Izpostavil je tri ključna orodja, ki so jih razvili v projektu, in sicer strojni prevajalnik, terminološki slovar, ki je pogoj za to, da strojni prevajalnik dobro deluje, ter razpoznavalnik govora, ki ga za slovenščino doslej ni bilo, je pojasnil. Med drugimi rešitvami pa so še aplikacije s področja semantičnih tehnologij, kot je razpoznavanje pomenov besed in odgovarjanje na vprašanja. Vsa programska koda in zbirke podatkov so so sicer dostopne pod odprtokodno licenco, vse aplikacije pa bodo na voljo tudi na javnem portalu RSDO.

V okviru projekta so za vsa področja izdelali tudi strategije razvoja za prihodnost, ki so zbrane na spletni strani, za njihovo implementacijo pa bi bilo potrebno državno financiranje, meni Krek. Kot je pojasnil, so državo na potrebo po financiranju opozarjali "dovolj zgodaj", a z ministrstev za kulturo, za digitalno preobrazbo ter za visoko šolstvo, znanost in inovacije, na katere so se obrnili, odgovora še niso prejeli.

V Sloveniji je sicer razvoj jezikovnih tehnologij omenjen v različnih dokumentih, a do premika od zgolj omembe v dokumentih do dejanskega financiranja in implementacije še ni prišlo, je bil kritičen Krek.

Da je izzive na področju razvoja jezikovnih virov možno reševati le z nenehnim dialogom med gospodarstvom, politiko in raziskovalno sfero, ki ga je premalo, je na dogodku poudaril svetovalec ministrice za kulturo za medije Lenart J. Kučić. K temu bo stremela nova medresorska delovna skupina, ki je po besedah J. Kučića v ustanavljanju in bo koordinirala razvoj novih jezikovnih orodij.

Namen skupine je povezati ministrstva, pri čemer naj bi ministrstvo za digitalno preobrazbo prevzelo večji del, kulturno ministrstvo pa bo pristojno predvsem za jezikovne vire, je pojasnil J. Kučić. Dejal je, da o konkretnih zavezah skupine ali financiranju še ne more govoriti, se pa nadeja, da bo do tega prišlo.

Razvoj slovenščine v digitalnem okolju je sicer po njegovem mnenju pomemben tudi zato, ker se bomo vse več srečevali z besedili, ki jih ne bo ustvaril človek. V tej luči je pomembno, da bodo nove tehnologije znale slovensko na dovolj visokem nivoju, da ne bodo škodovale, temveč bodo pozitivno vplivale na jezikovni razvoj okolice, zlasti mladih, ki se jezika šele učijo, je dejal.

Slovenščino bo z razvojem teh orodij mogoče vključiti tudi v vse nove izdelke in storitve, ki prihajajo. Hkrati pa se bo povečevala zavest, da ta orodja poleg priložnosti prinašajo tudi tveganja, kot je izguba delovnih mest ter možnosti manipulacije, je še povedal J. Kučić.

Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani (UL), ki je koordinirala projekt, pa veliko priložnost jezikovnih tehnologij vidi tudi v luči internacionalizacije univerze, pri čemer bi z orodji, kot je strojno prevajanje, lahko pouk olajšali za tuje študente. Nadeja se, da bodo nekatera orodja, razvita v projektu, kmalu na voljo tudi v predavalnicah in da bodo s tem povečali mednarodno prepoznavnost.

Projekt Razvoj slovenščine v digitalnem okolju v vrednosti štiri milijone evrov, se je začel maja 2020, zaključil pa 23. februarja letos. Konzorcij projekta je vodila Univerza v Ljubljani, med partnerji projekta pa so bili Univerza v Mariboru, Univerza v Novi Gorici, ZRC SAZU, Institut Jožef Stefan, podjetja Alpineon, Amebis, Aikwit in Vitasis, Pošta Slovenije ter Slovenska tiskovna agencija, ki se je v projekt umeščala predvsem kot evalvator izdelkov in diseminator rezultatov projekta.

Projekt financira ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Evropski sklad za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020.