Glede enakosti žensk imamo v slovenski družbi še veliko dela

Poleg Milice Antić Gaber so na dogodku spregovorile še profesorica na Fakulteti za socialno delo UL Vesna Leskošek, Jovana Mihajlović Trbovc iz Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) in Romana Jordan iz Instituta Jožef Stefan.

Pri nastajanju načrta enakosti spolov v akademskem polju so se govornice srečevale s težavo, kje sploh pridobiti podatke, s katerimi bi pokazale na neenakost žensk. Na prvi pogled se namreč zdi, da v naši družbi ni razlik, so opozorile govorke.

Ženske in moški smo v naši družbi enakopravni, saj ni nobenih diskriminacij, ki bi jih bilo zaznati v zakonodaji, razlike se pokažejo pri enakovrednosti, je izpostavila Leskošek. "Dejstvo je, da so ženske v slovenski družbi še vedno podvrednotene, pogosto jih vidijo predvsem kot nekoga, ki mora prevzemati skrb za nekoga drugega. S tem si krčijo možnosti za neko samostojno življenje in nadzor nad lastnim življenjskim potekom," je opozorila.

Da imamo v slovenski družbi še veliko dela, kar se tiče enakosti žensk, se strinja tudi Antić Gaber. Indeks enakosti spolov, ki ga vsako leto objavi evropski inštitut za enakost spolov, kaže, da je Slovenija dosega enakost v 60 odstotkih. V zadnji objavi smo celo nekoliko nazadovali, se pa stanje popravlja, izpostavlja. Velik napredek smo namreč naredili na političnem področju, predvsem z izvolitvijo prve predsednice republike, dobili smo prvo predsednico državnega zbora, tudi v ministrski ekipi je zastopanost žensk večja, poudarja Antić Gaber.

To, da imamo ženske na pomembnih položajih, kjer imajo tudi moč odločanja in vzpostavljanja razmerij med spoloma v družbi, je za našo družbo velik korak, je dejala Leskošek. "Vprašanje pa je, ali se to pozna na vsakodnevnem življenju žensk," je izpostavila. Napredki se sicer kažejo pri večjem vključevanju očetov v varstvo otrok, a ženske še vedno opravijo več dela v gospodinjstvu. Podatki pa kažejo, da ženske opravijo več dela tudi na delovnem mestu, je dejala.

Antić Gaber izpostavlja tudi nesorazmerje pri plačah in pri kariernem napredovanju, kjer moški hitreje zasedejo pomembnejše funkcije. "Moški med 40 in 50 letom zelo hitro napredujejo po lestvici navzgor in tudi po plačni lestvici, medtem ko ženske ostajajo nižje ves čas," izpostavlja. Med razlogi za to pa so denimo pričakovano materinstvo, stereotipna pojmovanja, da ne bo zmogla, da je čustveno prezahtevna, je naštela. Prav odpravljanje spolnih stereotipov je zelo pomemben dejavnik za odpravo neenakosti, poudarja.

Profesor sociologije na FF Roman Kuhar izpostavlja, da smo v zadnjem obdobju dosegli neke prelome v samoumevnostih seksistične kulture, ki se je začela razgrajevati z gibanji, kot je bilo Jaz tudi (Me Too), s pričevanji in z odkrivanjem spolnega nadlegovanja. A opozarja, da se lahko te samoumevnosti hitro prikradejo nazaj v družbo, zato je treba biti senzibilen in paziti tudi na enakost pri uporabi jezika, še posebej v javnih medijih. Izrazi kot so "nežnejši spol" ženske namreč postavljajo v manj močan položaj, opozarja. Pomembno je tudi opuščanje svojilnih oblik ženskih priimkov, ki imajo zgodovinski pomen lastništva.

Tudi akademska sfera ni dosti drugačna od drugih polj družbe, razlike se kažejo tako generacijsko kot med področji. V naravoslovju in tehnologiji je stanje še slabše kot v družboslovju in humanistiki, opozarja Antić Gaber. Izpostavila je tudi pomen izobraževanja, mnogi namreč enakost razumejo, kot da želijo biti ženske iste kot moški, pa ni tako. "Gre predvsem za to, da se imamo možnost uveljaviti v družbi, da ženske, moške in tudi druge spole enakovredno obravnavajo in da nas seveda tudi spoštujejo," izpostavlja in meni, da ženske ne zahtevajo "prav nič preveč".