Pri Slovenski matici tudi filozofska avtobiografija Tineta Hribarja

Hribar s filozofsko avtobiografijo z naslovom, ki ga je navdihnila misel francoskega filozofa Descartesa Mislim, torej sem, je na današnji predstavitvi izpostavil odnos med biti in bivati ter izrazil prepričanje v razliko obeh, kar je utemeljil tako na slovnični analizi kot filozofski ravni. Med svojimi napotili za branje je Hribar tako izpostavil, da gre za razmerje, za odnos med biti in bivati, ki se v večini filozofskih knjig sicer enači, njegova teza pa je, da nista isto ne misel in bit in ne bit in bivanje.

Ali kot piše na zavihku Hribarjeve filozofske avtobiografije, razlika med vsebnostjo misli v sem in pogojenostjo bivanja s sem je v skladu s Hribarjem v tem, da bivanje ni, vzporedno z mislijo, vsebovano v sem, marveč šele skozi lastno misel lastne biti omogoča zavedanje lastnega bivanja. A bivanja pri tem ni le na vesti, ampak tudi v zavesti. V časovni zavesti, ki se izraža skozi bivšost kot bit preteklosti, bodočnost kot bit prihodnosti in pričujočnost kot bit sedanjosti.

Pri Slovenski matici je v letu 2022 izšel tudi zadnji, tretji zvezek zbranih spisov starogrškega filozofa Plotina (205 do 270 pred našim štetjem), enega največjih in najbolj izvirnih mislecev pozne antike. Spise je prevedla Sonja Weiss, tudi avtorica spremne besede in opomb. Z izdajo tretjega zvezka Plotinovih spisov se končuje daljši, skoraj desetletje trajajoči projekt izdaje Plotinovih spisov.

V Egiptu rojen Plotin velja za začetnika novoplatonizma, ki po besedah Sonje Weiss nagovarja tudi sodobnega človeka zlasti z etičnimi dilemami in vprašanjem smrti. Teme v Plotinovih spisov so sicer zelo raznolike, od sreče do zla, dobrega, svobode, previdnosti in ljubezni.

Plotin je, kot je povedala prevajalka, več čas svojega življenja iskal ravnovesja med vsakdanom in filozofsko askezo in se trudil to tudi združiti, kar je prav tako dober zgled modernemu človeku, ki se v sedanjem dokaj virtualnem digitalnem svetu ves čas išče ali se poskuša poiskati. Tudi v antiki je bil človek postavljen pred isti izziv, gledati navznoter ali navzven, gledati navzgor ali navzdol ali oboje, zato se Sonji Weiss zdi smiselno, da danes beremo mislece, ki so izkusili omenjeno notranjo notranjo, jo osmislili ter "se poskusimo od njih tudi še česa naučiti".

Vsi Plotinovi spisi so nastali v njegovem zadnjem obdobju življenja, napisal jih je po 50. letu. V tretjem zvezku je zbrana skoraj polovica njegovega opusa. Knjigo je uredil Marko Uršič, sicer avtor drugega pri Slovenski matici izdanega dela o Plotinu, filozofske razprave o svetlobi z naslovom Presežne prisotnosti in podnaslovom Eseji o Plotinovi metafiziki svetlobe. Delo je po vzoru Plotina razvrščeno v tri dele po deveterkah z naslovi Sijoče kraljestvo Uma, Duša med duhom in telesom in Krogi Luči.

Kot je pojasnil Uršič, so Presežne prisotnosti njegov dialog z velikim mislecem Plotinom in ne polemika, "ker polemik mislim, da imamo že dosti in preveč, predvsem v sodobnem času raznovrstnih, od družbenih do političnih, predvsem pa tudi filozofskih". Je pa monografija poskus približati sodobnemu bralcu ali bralki, ki išče modrost, ki je filozof ali filozofka, Plotinovo svetlobo, svetlobo duše in duha, je še povedal Uršič.

Obsežno monografijo o Plotinu dopolnjujejo bibliografija in opombe, ki, kot je dejal Uršič, "tečejo kot sekundaren tok teksta".

Zbornik Alma Sodnik in njeno filozofsko delo prinaša prispevke, ki so izšli ob simpoziju o Almi Sodnik in njenem filozofskem delu. Simpozij je bil ob stoletnici Univerze v Ljubljani. Zbornik je uredila Olga Markič, ki je povedala, da zbornik s kritično refleksijo prinaša vpogled tako v filozofijo kot življenje Alme Sodnik.

Alma Sodnik se je ukvarjala tako z vprašanji zgodovine filozofije, antične filozofije, kot z vprašanji novoveške filozofije, estetike, tudi slovenske filozofije in bila vpeta tako v evropsko kot slovensko in takratno jugoslovansko filozofsko srednjo. Leta 1924 je tudi napisala smernice za vzgojo deklet, v kateri se je zavzemala za enake možnosti izobraževanje deklet in fantov, je še povedala Olga Markič.

Zbornik se končuje s prispevkom Helene Koder z naslovom Za Almo, v katerem avtorica prikaže življenjsko pot Alme Sodnik.