Naravoslovje in tehnika

V UKC Ljubljana opravili že 1000 posegov s pomočjo robotskega sistema

Ljubljana, 10. marca - V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana so od sredine leta 2018, ko so začeli izvajati posege, pri katerih kirurgom pomaga robotski sistem, na področju abdominalne kirurgije in urologije opravili že 1000 tovrstnih posegov. Ob tem poudarjajo, da je robotska kirurgija upravičila vsa pričakovanja in jih na nekaterih področjih tudi presegla.

Ljubljana, UKC Ljubljana.
Izjava za medije abdominalnega kirurga Jana Gorska in urologa Simona Hawline, v okviru ljubljanskega simpozija robotske kirurgije z naslovom 1000 robotskih operacij v UKC Ljubljana, ki sta ga organizirala klinični oddelek za urologijo in klinični oddelek za abdominalno kirurgijo UKC Ljubljana.
Foto: Tamino Petelinšek/STA



Kot pojasnjujejo v UKC Ljubljana, gre pri robotski kirurgiji za tehnološko dovršeno orodje, ki ga v celoti upravlja kirurg in omogoča izvedbo večjih, zapletenih kirurških posegov skozi majhne reze. Zaradi desetkrat povečane slike, ki je tridimenzionalna, je izvedba posega natančnejša.

Instrumenti delujejo podobno kot gibi rok pri odprti kirurgiji, vendar brez tresenja rok. Sistem upravlja kirurg prek posebne konzole in instrumentov, ki so vpeti na bolnika, in posnema izkušnjo odprte operacije.

V UKC si trenutno z robotom pri nekaterih operacijah pomagajo abdominalni kirurgi in urologi. V prihodnosti pa bodo po pričakovanjih k uporabi pristopili tudi ginekologi in torakalni kirurgi, je medijem pojasnil Simon Hawlina s kliničnega oddelka za urologijo kirurške klinike UKC.

Na novinarski konferenci so sodelovali tudi Andraž Kondža in Jure Bizjak s kliničnega oddelka za urologijo kirurške klinike UKC Ljubljana ter Primož Sever, Jan Grosek in Miha Petrič s kliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo kirurške klinike UKC. Med drugim so predstavili operacije s pomočjo robota na svojih področjih. Robot namreč kirurgom pomaga pri operacijah trebuha, črevesja, trebušne slinavke, želodca, pa tudi pri uroloških posegih na ledvicah in v mehurju.

Z robotom si kirurgi pomagajo tudi pri odstranitvi prostate, kjer je natančnost zelo pomembna, saj skušajo med posegom ohraniti okoliške živce, ki so odgovorni za erekcijo, pa tudi del, imenovan sfinkter, ki je odgovoren za zadrževanje urina. Pri teh operacijah dosegajo zelo dobre rezultate, je poudaril Hawlina.

Rezultati, ki jih kirurgi UKC Ljubljana dosegajo pri robotsko asistiranih operacijah, so namreč primerljivi oziroma celo boljši od večine drugih centrov, zapletov pa je malo. Njihovo odličnost so prepoznali tudi tujci, ki jih redno vabijo na kongrese v tujino, kar se prej ni dogajalo, je pojasnil.

Prednost UKC Ljubljana v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi centri je, tako Hawlina, v tem, da na enem mestu sodelujejo kirurgi različnih specialnosti. Tako so pred časom znotraj ene operacije prvi na svetu hkrati odstranili raka danke in raka prostate.

V osrednji slovenski zdravstveni ustanovi si urologi in abdominalni kirurgi trenutno pomagajo s peto generacijo robotskih sistemov da Vinci. Da bi ga izkoristili v kar največji možni meri, robotski sistem obratuje od ponedeljka do četrtka od 8. do 20. ure, ob petkih pa deluje osem ur.

Ob tem je Hawlina napovedal, da bo UKC zagotovo kupil še enega robota, smiselno pa bi bilo, da bi robote pridobile tudi druge večje slovenske bolnišnice, denimo mariborski UKC in Onkološki inštitut Ljubljana.

Ob pomembni prelomnici sta klinična oddelka za urologijo in za abdominalno kirurgijo organizirala 1. ljubljanski simpozij robotske kirurgije.