Na SAZU simpozij ob stoletnici rojstva akademika, zgodovinarja Janka Pleterskega
Ljubljana, 15. marca - V Zbornični dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) bo danes potekal simpozij ob stoletnici rojstva zgodovinarja, politika, akademskega profesorja in akademika Janka Pleterskega, ki se je strokovno posvetil predvsem politični zgodovini poznega 19. in zgodnjega 20. stoletja.
Njegovo delo je bilo osredinjeno na odnose med Slovenci in drugimi jugoslovanskimi narodi ter zgodovino koroških Slovencev.
Na današnjem simpoziju bodo številni strokovnjaki in znanstveniki spregovorili tako o življenju kot tudi delu Pleterskega. Med drugim bodo spregovorili o političnih strankah in gibanjih na Slovenskem pred koncem prve svetovne vojne v delih Pleterskega ter nacionalnem in jugoslovanskem vprašanju v njegovih delih.
Govora bo tudi o pomenu Pleterskega za generacijo koroških slovenskih študentov v 70. letih minulega stoletja ter njegovemu proučevanju zgodovine in položaja koroških Slovencev v okviru Inštituta za narodnostna vprašanja.
Popoldanski del simpozija se bo končal s predavanji na temo povojne tranzicije v Julijski krajini med kontinuiteto in diskontinuiteto, slovenske politične misli na predvečer druge svetovne vojne ter proučevanja druge svetovne vojne s strani Pleterskega.
Simpozij bo mogoče v živo spremljati prek povezave https://vzivo.sta.si/.
Pleterski se je rodil 1. februarja 1923 v Mariboru. Izobraževal se je v Ljubljani in leta 1963 doktoriral iz zgodovinskih ved. Filozofska fakulteta je 1970 Pleterskega na pobudo profesorjev Milka Kosa, Boga Grafenauerja in Frana Zwittra izvolila na docentski položaj za predmet Zgodovina Slovencev in drugih jugoslovanskih narodov v 19. stoletju do 1918. Za izrednega profesorja je bil izvoljen leta 1971, za rednega pa leta 1974. V letih 1979-1981 je bil dekan Filozofske fakultete. Za izrednega člana SAZU je bil izvoljen 18. maja 1989, 27. maja 1993 pa za rednega, je objavljeno na spletni strani SAZU.
Pleterski je bil aktiven tudi v politiki. V obdobju med letoma 1986 in 1989 je bil član predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, med letoma 1988 in 1990 pa je bil član Predsedstva SRS, navaja spletna enciklopedija Wikipedija.
Za svoje delo je prejel več nagrad; dve nagradi Sklada Borisa Kidriča in sicer leta 1965 in leta 1970, priznanje Andreja Schusterja Drabosnjaka leta 1968, leta 1985 nagrado Dimitrija Tucovića in Kidričevo nagrado leta 1986. Leta 1995 je prejel priznanje Inštituta za narodnostna vprašanja in leta 2007 priznanje dr. Franca Petka. Alpsko-jadranska univerza v Celovcu mu je leta 2005 podelila častni doktorat znanosti.
Je tudi dobitnik več odlikovanj: reda zaslug za narod III. stopnje leta 1945, reda dela z rdečo zastavo leta 1983 in zlatega častnega znaka svobode Republike Slovenije leta 1993.
Pleterski je pri 95-letih, ko mu je fizično zdravje zelo opešalo, slovenske poslance v pismu pozval, naj ljudem omogočijo, da bodo lahko sami odločali o koncu svojega življenja. Umrl je 2. junija 2018.