Slovenski dan možganov v znamenju najbolj aktualnih tem v nevroznanosti

Na predavanjih bodo različni strokovnjaki med drugim pozornost posvetili novim odkritjem na področju uporabe psihoaktivnih substanc pri terapiji posttravmatske stresne motnje in nevropsihiatričnim posledicam covida-19. Spraševali se bodo tudi, kako lahko v primeru najtežjih bolezni in okvar živčevja bolnikom komunikacijo z okoljem omogočajo možgansko-računalniški vmesniki in kakšni so na primer potencialni vplivi na nastanek multiple skleroze. Predstavili bodo vpoglede v nevrodegenerativne bolezni skozi prizmo možganskih omrežij ter se dotaknili odkrivanja in razvoja novih spojin z drugačnimi mehanizmi protibolečinskega delovanja.

Na obeležitvi dneva bodo predstavili tudi prve izsledke raziskave slovenskega javnega mnenja o znanju in skrbi javnosti za zdravje možganov, ki jo je ekipa programa krepitve in varovanja zdravja Zdrav duh v zdravi glavi pod okriljem Sinapse in v sodelovanju s Centrom za raziskovanje javnega mnenja ter množične komunikacije Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani (UL) izvedla med oktobrom 2022 in januarjem letos. Izsledki raziskave med drugim nakazujejo, da se vedno večji delež družbe želi bolj izobraziti o tem, kako skrbeti za zdravje možganov. Največ sodelujočih v raziskavi je prav tako izrazilo mnenje, da bi jim skrb za zdravje možganov v največji meri olajšalo sistematično izobraževanje in spodbujanje zdravih navad skozi vse življenje.

Po mnenju predsednika Sinapse Borisa Roglja je zdravje možganov eden od temeljev za kakovostno življenje. Predstavljajo namreč najpomembnejši organ v človeškem telesu, saj nadzirajo skoraj vse fiziološke in kognitivne funkcije. Kot meni, je zato ključnega pomena, da vsak posameznik skrbi za zdrav način življenja, s katerim mu bo omogočeno tudi optimalno delovanje možganov.

Po besedah so-koordinatorice društvenega programa Zdrav duh v zdravi glavi Lane Blinc pa je zato potrebno javnost o skrbi za zdravje možganov še aktivneje osveščati. Ravno Sinapsin program, ki ga kot enega od programov krepitve in varovanja zdravja sofinancira ministrstvo za zdravje, pa je po mnenju nevrobiologinje in vodje programa Maje Bresjanac eden od pomembnih korakov v pravo smer. Njegov cilj je javnosti neposredno olajšati izrabo znanstvenih spoznanj v skrbi za zdravje. V začetku leta 2019 so v okviru programa postavili tudi spletišče zdravaglava.si, na katerem delijo javno dostopne napotke za skrb za možgane in povzetke znanstvenih raziskav, na katerih temeljijo.

Slovenski dan možganov smo na pobudo Sinapse prvič praznovali leta 2016, od takrat pa ga obeležujemo vsako sredo v tretjem tednu marca, ko sicer poteka mednarodna akcija Teden možganov. Po besedah Lane Blinc pa nas ta dan tudi opominja, da zgolj zanimanje za skrb možganov, kljub temu, da je nujno potrebno, ni hkrati tudi zadostno, saj znanost kljub vsem svojim napredkom še ne ponuja rešitev za večino motenj v delovanju možganov.