STAznanost
Humanistika in družboslovje

Na platformi znanja o zelenem prehodu družbe na področju visokega šolstva in znanosti poudarili pomen sodelovanja in izobraževanja

Ljubljana, 20. marca - Minister za visoko šolstvo Igor Papič je na posvetu o zelenem prehodu na področju visokega šolstva, znanosti in inovacij poudaril pomen interdisciplinarnega in mednarodnega sodelovanja. Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše pa je za uspešen zeleni prehod izpostavila pomembnost vseživljenjskega izobraževanja.

Platforma znanja je pobuda ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, s katero želijo po Papičevih besedah vzpostaviti trajnejši okvir za redno informiranje deležnikov o aktualnih evropskih pobudah in tudi za sodelovanje, sooblikovanje in izmenjavo mnenj na področjih visokega šolstva, raziskav in inovacij. Tokratna tema je zeleni prehod.

Pravičen zeleni prehod je po Papičevih navedbah zahteven proces, ki zahteva sodelovanje celotne družbe, predvsem pa sodelovanje visokega šolstva, znanosti in inovacij. "Nujno je tako interdisciplinarno kot mednarodno sodelovanje. Gre za kompleksne izzive, pri reševanju katerih morajo sodelovati vse discipline, hkrati gre tudi za globalne izzive, ki jih ne more reševati vsaka država zase," je poudaril Papič.

Pobuda platforma znanja nudi oboje, interdisciplinarni in globalni pristop. Namenjena je dialogu o pobudah EU s poudarkom na medsebojnem sodelovanju disciplin, je dejal minister in dodal, da predstavlja tudi majhen, a pomemben košček v sestavljanki ukrepov za izvajanje krovnih strateških dokumentov v visokem šolstvu, znanosti in inovacijah, v katera so umeščena tudi prizadevanja za zeleni prehod in trajnostni razvoj.

"Današnji dogodek pa ni namenjen le informiranju o evropskih pobudah, temveč želimo z njim vzpostaviti dialog s skupnostjo znanja. Skupaj moramo poiskati odgovore na vprašanja, kako lahko spodbudimo zeleni prehod znotraj že obstoječih pobud, kje so vrzeli in kako jih lahko zapolnimo," je še dejal Papič.

Udeležence posveta je nagovorila tudi Jug Jerše, ki je poudarila, da je cilj evropskega zelenega dogovora doseči podnebno nevtralnost EU do leta 2050, spodbuditi gospodarstvo z zeleno tehnologijo, ustvariti trajnostno industrijo in promet ter zmanjšati onesnaževanje.

V okviru mehanizma za okrevanje in odpornost se po njenih besedah financirajo načrti držav članic s poudarkom prav na zelenem in digitalnem prehodu. V okviru slovenskega načrta sta tako med drugim predvideni tudi reformi pri delovanju in upravljanju sistema raziskovanja, razvoja in inovacij ter visokega šolstva s posodobitvijo študijskih programov s spremembo učnih načrtov in praktičnega izobraževanja v delovnem okolju, je dejala.

V nadaljevanju se je dotaknila letošnjega leta, ki ga je Evropska komisija razglasila za evropsko leto spretnosti, s čimer je dodatno izpostavila pomembnost vseživljenjskega izobraževanja za uspešen zeleni prehod. "Trikotnik znanja - visoko šolstvo - znanost - inovacije ima tukaj ključno vlogo tako pri ustvarjanju visoko kakovostnih delovnih mest kot pri zagotavljanju ustrezno usposobljenega kadra. Ko bomo v to zgodbo vključili tudi gospodarstvo, bomo zagotovo dobili zmagovito formulo za zeleni prehod," je še dodala Jug Jerše.

Na posvetu Platforma znanja z naslovom Skupno znanje za zeleni prehod družbe: prispevek visokega šolstva, znanosti in inovacij v organizaciji ministrstva za visoko šolstvo so predstavili aktualne pobude in ukrepe na ravni EU za zeleni prehod na področjih visokega šolstva, znanosti in inovacij (trikotnik znanja) v sodelovanju s predstavniki EU. V okviru spodbude zelenega prehoda v Sloveniji v trikotniku znanja in z njegovo pomočjo pa je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo predstavilo celovit strateški projekt razogljičenja Slovenije s prehodom na krožno gospodarstvo.