Na okrogli mizi IJS opozorila o pomenu gibanja in spanja

Tempo življenja je postal zelo hiter, delamo več, smo bolj produktivni, ob tem pa pozabimo, da potrebujemo prosti čas za to, da naše telo ohranimo, je poudaril Gregor Starc z ljubljanske fakultete za šport, ki zadnjih 15 let vodi program SloFit.

Slovenski otroci so po njegovih besdah danes v primerjavi z evropskimi vrstniki "v povprečju zelo fit". Problem pa so ekstremi, poudarja. "Imamo veliko tistih, ki so zelo dobri, ampak tudi veliko tistih na dnu," je dejal.

Zaveda se, da je vprašanje, kako danes aktivirati otroke, velik izziv, a je prepričan, da lahko z različnimi ukrepi to dosežejo. To je med letoma 2010 in 2018 pokazal tudi interventni program Zdrav življenjski slog, ki je namesto treh omogočil pet ur športne vzgoje na teden. Takrat je bila Slovenija ena redkih držav, kjer je fitnes otrok naraščal, debelost pa upadala, vse do pandemije covida-19, je poudaril Starc.

Mladi se sicer po mnenju predavatelja na katedri za kulturologijo Fakultete za družbene vede v Ljubljani Petra Stankovića na racionalne argumente in pridiganje ne odzivajo. Reagirajo na tisto, kar je "kul", kar je torej v družbi v nekem trenutku prepoznano kot nekaj, čemur je vredno slediti. Vsa dognanja znanstvenih raziskav je zato treba mladim predstaviti ne le na pedagoški, racionalen način, temveč predvsem na način, ki nagovarja njihove emocije in samopercepcijo, je prepričan.

Kot je pojasnila specialistka nevrologije in klinične nevrofiziologinje ter evropska strokovnjakinja za medicino spanja Leja Dolenc Grošelj, smo ljudje cirkadiana bitja, odvisno smo od cirkadianega ritma, nekakšne notranje 24-urne telesne ure, na katero pomembno vplivata svetloba in tema. Vsa umetna svetloba, kot je recimo modra svetloba, ki jo oddajajo naše elektronske naprave, moti naše spanje.

V času epidemije smo si cirkadiane ritme po njenih besedah porušili. To je opazno predvsem pri mladih, ki so bili prisiljeni druženje z vrstniki v živo zamenjati z družbenimi omrežji, hkrati so bili ves čas v postelji, fizične aktivnosti, ki je pomembna za globok spanec, pa je bilo zelo malo, opaža.

Opozorila je tudi na problem izmenskega, nočnega dela. S takšnim delom namreč motimo ritme, kar dolgoročno vodi v debelost, kardionvaskularne bolezni in različne oblike karcinomov, je poudarila. Svetovna zdravstvena organizacija WHO je nočno delo že leta 2007 razglasila za kancerogeno in danes po besedah Dolenc Grošelj vemo, da lahko vodi v povečano pojavnost karcinoma dojke pri ženskah, karcinoma prostate pri moških in karcinoma debelega črevesja pri obeh spolih.

Kot je poudarila psihiatrinja in pishoterapevtka Maja Rus Makovec, ljudje nad dokazi o tem, kaj pomaga pri duševnih stiskah ali telesnih boleznih, niso navdušeni, odzvali so bodo nejevoljno, z odporom. Obstaja namreč velika iluzija, da smo ljudje razumska bitja, meni. Takšni smo le do določene mere, za kar skrbi naš prefortalni korteks, del možganov, ki se razvije najkasneje v življenju in predstavlja naš razum. A ko smo utrujeni, v stiski ali pod stresom, se namesto na razum naslonimo na stare možgane, na naše navade, je pojasnila. Da bi se ljudje lahko uspešno soočili z duševnim nelagodjem, z nezdravim vedenjem in predelali informacije o zdravem vedenju, potrebujejo motiv in močno zunanjo podporo, je poudarila.

Tudi Dolenc Grošelj opaža, da ljudje niso naklonjeni spremembam navad. Bolniki s kronično nespečnostjo zato namesto sprememb navad, ki sicer nimajo takojšnjega učinka, a so na dolgi rok boljša naložba v zdravje, želijo zdravila. Pogosto jih kupijo tudi sami, pravi. Trenutno je po njenih besedah velik problem visokih doz melatonina, t. i. spalnega hormona, ki so na voljo od časa epidemije covida-19, in ki jih uživa tudi veliko Slovencev, pa tudi uspavala, ki jih dobijo prek spleta ali pri svojem zdravniku.

Kot je po besedah Dolenc Grošelj pokazala študija Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), izvedena pred epidemijo, v Sloveniji kar med pet in deset odstotkov splošne populacije jemlje uspavala. "Naravnanost naše družbe je, da želimo zelo hitre rezultate, zelo malo pa smo pripravljeni narediti za sebe," je prepričana.

Stanković je opozoril tudi na razlike med kulturami. Naša kultura je precej aktivna, veliko se gibamo, medtem ko v večjem delu sveta ljudje počivajo. Vprašanje, ki se ob tem poraja, pa je, kdo dela prav, se sprašuje. Dobra stvar hiperproduktivnosti zahodne, moderne civilizacije je po njegovem mnenju ta, da živimo materialno udobno življenje, vendar pa delamo "absolutno preveč". Najti moramo ravnotežje med aktivnostjo in počivanjem, je prepričan.

Da delamo preveč ter da je treba najti ravnovesje med delom, počitkom in telesno dejavnostjo, je menil tudi zdravnik in športnik, strokovnjak za regeneracijo v procesu treninga Bojan Knap. Redna telesna dejavnost je sicer po njegovem mnenju gibalo zdravja, dolgoživosti in nenazadnje intelektualne učinkovitosti, bi pa vsakdo potreboval svoj program treninga in prehrane, saj da je gibanje sicer zdravilo, a ima lahko stranske učinke.

Tudi Igor Mekjavič z Instituta Jožef Stefan, strokovnjak s področja biomedicine in okoljske fiziologije, je prepričan, da bi pri predpisovanju aktivnosti in prehrane morali ubrati personaliziran pristop. To je pokazala tudi njihova raziskava za Evropsko vesoljsko agencijo, v kateri so pred kratkim analizirali vse podatke zadnjih 20 let in ugotavljali razlike med udeleženci enakih poskusov. Ugotovili so, da bo nekdo v enakih pogojih lahko po enem mesecu izgubil pet odstotkov mišične mase, drugi pa 15. Domnevajo, da na to med drugim vpliva različna genetska osnova, a vzroke bo treba še preučiti in tu jih čaka še veliko dela, je poudaril.

Kot je še izpostavil Stanković, bi moral biti pomemben vidik zdravja v družbi tudi to, da se naučimo regulirati preobilje informacij, ki se v današnji ekonomiji pozornosti ves čas in vse glasneje borijo za to, da jih opazimo, všečkamo, sledimo in delimo. Poleg gibanja, zdravega spanja, prehrane, pa bi morala biti pomemben del zdravega in polnega življenja tudi druženje v živo.