Podobe iz modrine Lovrenca Lipeja poklon raznolikosti v slovenskem morju

"Smo sredi krize, o kateri nihče ne govori," je Lipej dejal na nedavni predstavitvi knjige v Kopru. Po njegovih besedah je kriza biodiverzitete, torej zmanjševanje števila vrst živih bitij, večja težava kot podnebne spremembe, recesija ali pandemija.

Knjigo je označil za poklon biodiverziteti. Pojasnil je, da govori o vseh razsežnostih problema. "Namenjena je predvsem temu, da se kdorkoli, ki ima dvome o pestrosti življenja v tej naši kapljici morja, lahko sam prepriča, da imamo tu morske pse, kite, delfine in neverjetno število drugih vrst." Opozoril pa je, da to ne pomeni, da smo varni pred krizo.

Knjiga obsega 250 strani in je opremljena z velikim številom fotografij, največ jih je prispeval Tihomir Makovec. Razdeljena je na 17 poglavij. V prvem poskuša predstaviti pomen dejstva, da imamo morje.

Sledita poglavji o življenju na morskem dnu in mehkužcih. Nato Lipej piše o kulinariki in ribah, ki so jih na tem območju izjemno cenili, zdaj pa so pozabljene. Nadaljuje z opisom ribjega bogastva v morju, razmišljanjem o ponesrečenih slovenskih imenih rib, predstavitvijo nenavadnih rib, morskih psov in ptic, ki živijo ob morju.

O podnebnih spremembah govori v desetem poglavju. Opozarja, da se zaradi povišanih temperaturah pri nas že pojavljajo korale. Opisuje še druge tujerodne vrste. Poudarja pomen organizmov, ki ustvarjajo življenjska okolja, kot so na primer morski travniki. Predstavlja pomen zaščite Sečoveljskih solin in Škocjanskega zatoka.

Delo zaključuje z osebnimi razmišljanji in s priporočili za raziskovanje morja, ne da bi ga uničevali.

Lovrenc Lipej je na Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo začel delati kot zooplanktonolog, strokovnjak za mikroskopske živali na površini morja, leta 1996 pa se je začel ukvarjati s projektom raziskovanja biodiverzitete, pri katerem je še vedno vodilni raziskovalec. Kot je dejal, se vsako leto od maja do oktobra po trikrat na teden za uro in pol potopi v morje.

Več kot 20 let ima redno rubriko v Primorskih novicah, v kateri po opisu novinarja Saša Dravinca tenkočutno, poljudno in izjemno poglobljeno predstavlja morje.

Kot je dejala direktorica Maja Ravnikar, ima sporočanje znanstvenih spoznanj javnosti na Nacionalnem inštitutu za biologijo posebno mesto. Po njenih besedah publikacije, kot je Podobe iz modrine, pričajo, da "poslanstvo komuniciranja živijo tako iskreno in predano kot tudi raziskujejo".