Mirjam Mencej prejela ERC projekt za raziskave na temo vloge mrtvih v sodobni družbi

Namen projekta Vloga mrtvih v življenju posameznikov v sodobni družbi z akronimom DEAGENCY je doseči celovito razumevanje vloge mrtvih v življenju posameznikov v sodobni družbi. Namesto da bi izkušnje posameznikov z mrtvimi razumeli zgolj kot izraze "ljudskega verovanja" ali simbole in metafore kulturnih in družbenih problemov in sprememb, bodo mrtvi v projektu obravnavani kot aktivni akterji v odnosih med posamezniki in širšimi družbenimi in kulturnimi procesi, so sporočili z Univerze v Ljubljani (UL).

Med drugim bodo v projektu raziskovali, kako mrtvi vplivajo na mišljenje, vrednote in vedenje ljudi, kako so vključeni v njihove socialne odnose, pa tudi, kakšen vpliv imajo na posameznike znotraj širšega družbenega, kulturnega in političnega konteksta.

V projektu bo sodelovalo deset raziskovalcev in raziskovalk iz Slovenije in tujine, ki bodo svoje etnografske raziskave opravljali v Sloveniji, na Madžarskem, Slovaškem in v Bosni in Hercegovini.

Raziskovali bodi v treh različnih kontekstih družbenih sprememb

Ker so dosedanje raziskave pokazale, da je vloga mrtvih poudarjena zlasti v času kriz, sprememb in prelomov, bodo mrtve obravnavali v treh različnih kontekstih družbenih sprememb, je za STA pojasnila Mencej. V kontekstu problematične politične preteklosti bodo obravnavali mrtve v povezavi z množičnimi grobišči - v Sloveniji s konca druge svetovne vojne, v Bosni in Hercegovini pa iz vojne v devetdesetih letih. V kontekstu spreminjajoče se religijske krajine se bodo osredotočili na alternativne religije, v kontekstu spreminjajočih se socialnih odnosov pa jih bo zanimala predvsem vloga mrtvih v družinskih in sosedskih odnosih v ruralnem okolju, je pojasnila.

Kako bo projekt doprinesel k javni debati na temo množičnih grobišč, je ta hip še malce prenagljeno govoriti, meni raziskovalka. "Vsekakor pa ni njegov namen instrumentalizacija mrtvih za določeno politično agendo, kar se zdi, da se v Sloveniji, a ne samo pri nas, žal pogosto dogaja," je dejala.

"Naš fokus bo na posameznikih, ki so živeli oziroma živijo v bližini množičnih grobišč, ki so ta skrita grobišča pomagali odkrivati, izkopavati ali pa so prihajali v stik z njimi skozi razne komemoracije in druge obredne prakse. Moje dosedanje terenske izkušnje iz Bosne v zvezi s skritimi grobišči iz vojne v 90. letih so pokazale, da zgodbe teh ljudi v nasprotju z javnim političnim diskurzom izražajo zelo osebna doživetja, a je bil njihov glas do sedaj v javnosti povsem preslišan."

Današnje dojemanje mrtvih ne odraža izkušenj posameznikov

Kot je pojasnila Mencej, so zgodovinarji in antropologi za predmoderne evropske in zunajevropske skupnosti pokazali, da so bili mrtvi pomembni člani skupnosti, da so to marsikje še vedno, in da so pomembno vpleteni v življenja ljudi. Čeprav je temu tudi ponekod v Evropi danes še vedno tako, pa sodobna dominantna zahodna ontologija ne priznava komunikacije med mrtvimi in živimi, je dejala.

"Od razsvetljenstva dalje mrtvi načeloma niso več razumljeni kot empirična bitja in njihova prisotnost je prestavljena v polje psihe, oziroma še bolje rečeno psihopatologije, ali pa interpretirana kot neke vrste metafora, simbolni produkt, kar so nekateri raziskovalci označili za intelektualni kolonializem. To pa vsekakor ne odraža izkušenj, ki jih doživljajo mnogi posamezniki danes. In zdi se, da je končno napočil čas, da začnemo jemati te izkušnje resno in priznati pomen, ki ga imajo mrtvi v naših življenjih."

"Zelo sem vesela, da je Evropski raziskovalni svet prepoznal pomen te raziskave, ki se morda na prvi pogled zdi mejna, in ki bo izkušnje z mrtvimi jemala resno in celovito, obravnavala njihovo vlogo in vpliv mrtvih na življenje posameznikov znotraj sodobnega socialnega konteksta."

Projekt priznanje za fakulteto, univerzo ter humanistiko in družboslovje nasploh

Kot je povedala Mencej, pridobitev projekta zanjo osebno pomeni predvsem izjemno priložnost, da se poglobljeno in nemoteno posveti raziskovalnemu delu, "kar je za raziskovalce, ki smo sicer pogosto preobremenjeni s pedagoškimi in administrativnimi obveznostmi, res velika nagrada". Zlasti se veseli tudi dela z ekipo mladih doktorskih in podoktorskih raziskovalcev, pa tudi nekaterih že uveljavljenih raziskovalcev doma in iz tujine.

"Projekt je veliko priznanje za Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, s katerega prihajam, saj je to sploh prvi ERC projekt na področju naše discipline in priča o kvalitetnem delu tudi vseh mojih kolegov in kolegic, ki se ukvarjajo z zelo različnimi področji oziroma vidiki načina življenja ljudi," je dejala raziskovalka. Je tudi priznanje za Filozofsko fakulteto, za Univerzo v Ljubljani, in konec koncev za humanistiko in družboslovje na Slovenskem nasploh, je dodala.

Projekt raziskovalke Mencej je sicer že deseti projekt za raziskovalce ljubljanske univerze, kar jo "po uspešnosti pridobivanja tovrstnih projektov uvršča že blizu najboljšim evropskim univerzam," so v sporočilu za javnost povzeli navedbe rektorja UL Gregorja Majdiča. Za Filozofsko fakulteto UL pa je to že drugi ERC projekt za uveljavljene raziskovalce. Leta 2017 je bil prvi projekt Eirene - Povojne tranzicije skozi perspektivo spola: primer severovzhodnega Jadrana Marte Verginella z Oddelka za zgodovino. To po mnenju Majdiča dokazuje, "da imamo tudi na področjih družboslovja in humanistike v Sloveniji izjemne, mednarodno priznane raziskovalce".

Projekt raziskovalke Mencej je sicer že 10. projekt za raziskovalce te univerze, kar jo "po uspešnosti pridobivanja tovrstnih projektov uvršča že blizu najboljšim evropskim univerzam," so še zapisali na univerzi.

ERC projekt za uveljavljene raziskovalce (Advanced Grant) je namreč ena od najbolj prestižnih in konkurenčnih raziskovalnih shem Evropske unije. Podeljujejo jih uveljavljenim, vodilnim raziskovalcem z dokazano zgodovino pomembnih raziskovalnih dosežkov v zadnjem desetletju. Tokratni razpis za zbiranje predlogov je pritegnil skoraj 1650 prijav, za financiranje pa so jih izbrali 218.

O dr. Mirjam Mencej

Mirjam Mencej je redna profesorica za folkloristiko na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Njeno ožje področje raziskovanja so pripovedna folklora, vernakularna religija in tradicijska verovanja. Je Humboldtova štipendistka in prejemnica drugih štipendij, s katerimi se je izpopolnjevala na različnih univerzah in inštitutih v tujini. Je članica več izvršnih komitejev mednarodnih strokovnih združenj in uredniških odborov znanstvenih revij ter avtorica petih znanstvenih monografij in soavtorica ene.