STAznanost
Naravoslovje in tehnika

Letos mineva 150 let od rojstva matematika Josipa Plemlja

Bled/Ljubljana, 1. aprila - Letos mineva 150 let od rojstva znamenitega slovenskega matematika Josipa Plemlja, ki je bil tudi prvi rektor Univerze v Ljubljani. Plemlju se bodo decembra poklonili na njegovem rodnem Bledu, kjer želijo jubilej obeležiti skupaj z univerzo ter Društvom matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, ki skrbi za Plemljevo vilo.

Bled. Doprsni spomenik matematika Josipa Plemlja. Foto: Tinkara Zupan/STA

Bled.
Doprsni spomenik matematika Josipa Plemlja.
Foto: Tinkara Zupan/STA

Bled. Doprsni spomenik matematika Josipa Plemlja. Foto: Tinkara Zupan/STA

Bled.
Doprsni spomenik matematika Josipa Plemlja.
Foto: Tinkara Zupan/STA

Bled. Vila, v kateri je na Bledu bival matematik Josip Plemelj. Foto: Tinkara Zupan/STA

Bled.
Vila, v kateri je na Bledu bival matematik Josip Plemelj.
Foto: Tinkara Zupan/STA

Bled. Vila, v kateri je na Bledu bival matematik Josip Plemelj. Foto: Tinkara Zupan/STA

Bled.
Vila, v kateri je na Bledu bival matematik Josip Plemelj.
Foto: Tinkara Zupan/STA

Bled. Vila, v kateri je na Bledu bival matematik Josip Plemelj. Foto: Tinkara Zupan/STA

Bled.
Vila, v kateri je na Bledu bival matematik Josip Plemelj.
Foto: Tinkara Zupan/STA

Bled. Vila, v kateri je na Bledu bival matematik Josip Plemelj. Foto: Tinkara Zupan/STA

Bled.
Vila, v kateri je na Bledu bival matematik Josip Plemelj.
Foto: Tinkara Zupan/STA

Plemelj, ki se je rodil 11. decembra 1873 na Bledu, je bil matematik svetovnega slovesa na področju linearnih diferencialnih enačb in avtor številnih strokovnih del iz čiste in uporabne matematike. Glavna področja njegovega raziskovalnega dela so bile diferencialne in integralske enačbe, teorija potenciala in funkcijska teorija.

Med Plemljeve največje uspehe štejejo reševanje Riemannovega problema. Kot je zapisano na spletni strani Slovenske akademije znanosti in umetnosti, katere redni član je bil Plemelj vse od njene ustanovitve leta 1938, je ključ do rešitve našel v izreku o robnih vrednostih analitičnih funkcij, danes znanim pod imenom Plemljeve formule. Pomembno je bilo tudi njegovo delo v teoriji uniformizacije algebraičnih enačb in v teoriji univalentnih funkcij.

Ob stoletnici Plemljevega rojstva leta 1973 sta mu Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije ter takrat še skupna Občina Radovljica postavila doprsni spomenik, ki stoji v neposredni bližini vile, v kateri je preživel zadnja leta svojega življenja. Vilo je zapustil društvu, ki še danes upravlja z njo. V njej je na ogled Plemljeva spominska soba, v kateri so razstavljeni nekateri njegovi osebni predmeti. Na Bledu pa se Plemlju imenuje tudi osnovna šola.

Na Bledu bodo, kot je povedala direktorica Zavoda za kulturo Bled Lea Ferjan, obeležili tudi letošnjo 150. obletnico Plemljevega rojstva, in sicer predvidoma 11. decembra. "Ta dogodek je že v načrtih in se nanj pripravljamo. Priprave so obsežne, saj ga želimo organizirati skupaj z Univerzo v Ljubljani in z Društvom matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, pa tudi v sodelovanju z učenci blejske šole," je pojasnila.

Dogodku se bo pridružilo tudi Muzejsko društvo Bled, je napovedal njegov predsednik Srečo Vernig. "Prav je, da se o Plemlju, ki je morda v javnosti premalo prepoznan, več govori," je izpostavil Vernig in ocenil, da je Plemelj glede na svoje dosežke deležen premajhne pozornosti. Čeprav na samo dogajanje in življenje na Bledu verjetno ni posebej vplival, pa si glede na njegovo življenjsko pot in dosežke zasluži posebno mesto, je prepričan.

Plemelj se je na Bledu rodil in tam tudi obiskoval osnovno šolo. šolanje je nadaljeval na gimnaziji v Ljubljani. Nato je študiral na Dunaju, od koder je odšel na izpopolnjevanje v Berlin in Göttingen, kjer je bila vrhunska univerza za matematiko, na kateri je v preteklosti poučeval tudi Johann Carl Friedrich Gauss.

Kot je pojasnil Vernig, Plemelj po končanem študiju ni takoj dobil službe, čeprav je bil visoko kvalificiran in poznan v matematičnih krogih. Skoraj deset let je predaval na univerzi v Černovicah. Kasneje je Plemelj sodeloval pri ustanovitvi univerze v Ljubljani in leta 1919 tudi postal njen prvi rektor. Na ljubljanski univerzi je bil profesor matematike do upokojitve leta 1957. Umrl je 22. maja 1967 v Ljubljani.