Astronomi odkrili največjo doslej videno kozmično eksplozijo
London, 12. maja - Astronomi so sporočili, da so odkrili največjo kozmično eksplozijo, kar so ji bili kdaj priča. Znanstveniki so jo opisali kot ognjeno kroglo, stokrat večjo od našega Osončja, ki je pred več kot tremi leti nenadoma začela goreti v oddaljenem vesolju, poročajo tuje tiskovne agencije.
Eksplozija je več kot desetkrat močnejša od katere koli znane supernove in trikrat svetlejša od najsvetlejšega plimskega raztrganja zvezde, pojava, ko zvezda pade v zelo masivno črno luknjo, so sporočili znanstveniki pod vodstvom astrofizika Philipa Wisemana z britanske univerze Southampton, ki so svoje ugotovitve objavili v reviji Monthly Notices of the Royal Astronomical Society.
Eksplozija, ki so jo poimenovali AT2021lwx, sicer ni najsvetlejši izbruh, ki so ga znanstveniki kdaj opazili v vesolju. Ta naziv še vedno drži izbruh žarkov gama oktobra lani, ki so ga poimenovali z angleško kratico BOAT, kar pomeni "najsvetlejši vse časov", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Toda AT2021lwx velja po besedah Wisemana za "največjo" eksplozijo, ker je v zadnjih treh letih sprostila veliko več energije, kot jo je proizvedel kratek blisk žarkov gama.
Kot je pojasnil za AFP, je šlo pri tem za naključno odkritje. Eksplozijo AT2021lwx so leta 2020 prvič opazili s kamero v okviru Zwicky Transient Facility v Kaliforniji, ki opazuje nebo v iskanju nenadnih povečanj svetlobe, ki bi lahko nakazovala na pojave v vesolju, kot so supernove ali asteroidi.
Vendar pa je pojav sprva "obležal v bazi podatkov". Šele ko so astronomi, vključno z Wisemanom, pogledali skozi močnejše teleskope, so ugotovili, na kaj so naleteli.
Z analizo različnih valovnih dolžin svetlobe so ugotovili, da se je eksplozija zgodila približno osem milijard svetlobnih let stran, ko je bilo vesolje staro približno šest milijard let, in da sedaj traja že več kot tri leta.
V raziskavi je sodelovala tudi raziskovalka Centra za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici Tanja Petrushevska. Kot je povedala za STA, na centru raziskujejo astrofizikalne tranziente, kot so eksplozije supernov, plimska raztrganja zvezd, izbruhi sevanja gama ali dogodki gravitacijskih valov. V prihodnje se nadejajo še več tovrstnih zanimivih opazovanj, ki jih bo omogočil LSST (Legacy Survey of Space and Time), prvi projekt novega observatorija Vere Rubin, v katerem sodelujejo tudi novogoriški raziskovalci.