Ob Scopolijevem letu tridnevno praznovanje v Ljubljani in Idriji

Ljubljana, 1. junija - V letu 2023 obeležujemo 300 let od rojstva naravoslovca J. A. Scopolija, ki je postavil temelje naravoslovne znanosti na Slovenskem ter sredi 18. stoletja kot prvi rudniški zdravnik delal v Idriji. Ob jubileju se je povezalo več ustanov in pripravilo vrsto prireditev. Danes bodo v Prirodoslovnem muzeju Slovenije odkrili Scopolijev kip.

Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije.
Novinarska konferenca Prirodoslovnega muzeja Slovenije ob začetku praznovanja 300-letnice rojstva polihistorja Joannesa Antoniusa Scopolija (1723-1788), na kateri so predstavili program tridnevnega praznovanja Scopolijevega jubileja in spremljevalne dogodke, ki bodo potekali med letom.
Foto: Daniel Novakovič/STA



Kot je na današnji novinarski konferenci izpostavil Al Vrezec iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije, je Joannes Antonius Scopoli (1723-1788) začetnik in utemeljitelj sodobne naravoslovne znanosti na Slovenskem ter začetnik mnogih znanstvenih ved, kot so biologija, botanika, geologija, medicina in veterina. Svoja najplodnejša leta je preživel na tedanjem Kranjskem, kjer sta ga navdihovali bogata biotska in geološka pestrost.

Med letoma 1754 in 1769 je kot prvi rudniški zdravnik delal v Idriji, kjer je preučeval bolezni in socialno stanje idrijskih rudarjev. Ob tem je popisoval rastline, glive in živali na Kranjskem. Objavil je temeljna naravoslovna dela, kot so De Hydrargyro Idriensi, Flora Carniolica in Entomologia Carniolica, s katerimi je Kranjska postala evropsko pomembna znanstvena velesila. Kot je poudaril Vrezec, je bil Scopoli prvi, ki je sistematično zbiral tudi slovenska oziroma kranjska imena.

Scopoli se je sicer rodil v mestecu Cavalese na južnem Tirolskem. Študiral je na Dunaju in v Innsbrucku. V Idriji je živel 15 let, nato ga je pot vodila v Bansko Štiavnico na današnjem Slovaškem. Umrl je v italijansk Pavii, kjer je preživel zadnjih 12 let življenja.

Scopoli je bil rojen v začetku junija, zato so po besedah Špele Pungaršek iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije začetek junija izbrali za tridnevno zgoščeno praznovanje. To se danes začenja v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, kjer so izdali priložnostno znamko, maksimum karto in žig prvega dne, komplet je naprodaj na blagajni muzeja. Na hodniku je na ogled manjša filatelistična razstava, ki jo je pripravilo Filatelistično društvo Ljubljana, zvečer pa bodo v prvem nadstropju muzeja odkrili Scopolijev doprsni kip, ki je delo akademskega kiparja Damjana Švare.

Scopolija se bodo sicer z dogodki spominjali skozi celo leto; v alpskem botaničnem vrtu Julijana v Trenti, ki je dislocirana enota muzeja, bodo imeli vodenja po Scopolijevih sledeh, jeseni pa bodo postavili na ogled razstavo o Scopoliju, ki jo bo pospremil katalog, je še povedala.

Martina Peljhan s Centra za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija je izpostavila, da je bil Scopoli prvi zdravnik, ki je prišel v Idrijo, ter da so idrijski rudarji na prvega zdravnika čakali kar 250 let, zato je za Idrijčane letošnja obletnica nekaj posebnega.

Spomnila je, da je Scopoli po šestih letih dela v Idriji izdal knjigo o živem srebru, v kateri je objavil tudi razpravo o zdravljenju rudarjev, ki so zbolevali za merkurializmom. Kot je še povedala, je Občina Idrija na pobudo Muzejskega društva Idrija, Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani in Prirodoslovnega muzeja Slovenije letošnje leto razglasila za Scopolijevo leto. Različni dogodki v Scopolijevega leta se bodo zvrstili od marca do novembra tako v Idriji kot drugod.

V petek bo v sklopu tridnevnega zgoščenega praznovanja v Galerija Magazin v Idriji potekal mednarodni strokovni posvet, na katerem bodo strokovnjaki z različnih področij predstavili Scopolijevo delo in življenje.

V soboto pa se bo dogajanje preselilo o Botanični vrt v Ljubljani. Po besedah Jožeta Bavcona iz Botaničnega vrta bodo ob 17. uri odkrili bronast Scopolijev kip, ki je delo akademskega kiparja Lana Seuška, ter predstavili znanstveno monografijo o Scopoliju, ki je delo 18 avtorjev. Blanka Ravnjak iz Botaničnega vrta je dodala, da so pripravili tudi informacijske table o Scopolijevih rastlinah ter pano s Scopolijevo biografijo. Napovedala je še jesenska vodenja v času noči raziskovalcev.