Mineva 300 let od rojstva utemeljitelja naravoslovne znanosti na Slovenskem Scopolija

Kot je poudaril Al Vrezec iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije, je Scopoli utemeljitelj in začetnik sodobne naravoslovne znanosti na Slovenskem ter začetnik mnogih znanstvenih ved, kot so biologija, botanika, geologija, medicina in veterina. Medtem ko se Skandinavci lahko pohvalijo z naravoslovcem Karlom Linnéjem, Angleži pa s Charlesom Darwinom, se po besedah Vrezca Slovenci lahko prav s Scopolijem.

S Scopolijem Idrija dobila prvega šolanega zdravnika

Scopoli se je rodil 3. junija 1723 v mestecu Cavalese na Južnem Tirolskem. Po študiju medicine so ga poslali v Idrijo, kjer je deloval rudnik živega srebra. Tam je med letoma 1754 in 1769 deloval kot rudniški zdravnik. Po besedah geologa in člana Muzejskega društva Idrija Jožeta Čara Idrija pred Scopolijem ni imela šolanega zdravnika, ampak samo ranocelnike, zato je bil njegov prihod izrednega pomena. "Rudnik je bil namreč v tistem času v velikanskem vzponu, bil je izredno bogat in je prinašal veliko denarja. Da bi se še bolje izkoriščal, pa so morali biti rudarji zdravi," je pojasnil.

Scopoli je tako preučeval bolezni in socialno stanje idrijskih rudarjev. Po šestih letih dela v Idriji je izdal knjigo O idrijskem živem srebru, v kateri je objavil tudi razpravo o zdravljenju rudarjev, ki so zbolevali za merkurializmom oz. zastrupitvijo z živim srebrom.

Nezadovoljstvo z zdravniškim poklicem ga je usmerilo v raziskovanje naravoslovja

S svojim zdravniškim poklicem Scopoli ni bil zadovoljen, zato se je ukvarjal tudi z raziskovanjem naravoslovja. Kot je poudaril Čar, so ga med drugim zanimale rudniške posebnosti. Tako je opisal 10 različnih vrst rud, tudi mineral epsomit.

Ob tem je popisoval tudi rastline, glive in živali na Kranjskem. V Idrijskem obdobju je izdal tudi temeljni naravoslovni deli Entomologia Carniolica in Flora Carniolica, s katerima je Kranjska postala evropsko pomembna znanstvena velesila.

Po besedah Blanke Ravnjak iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani je v Flori Carniolici, ki velja za prvo znanstveno delo o naravi pri nas, opisal okrog 1100 rastlinskih vrst iz severozahodnega dela Slovenije, med njimi tudi kranjski volčič oz. scopolio carniolico, ki je po njem tudi poimenovana. V znamenitem delu pa je kot prvi opisal tudi slovensko simbolno drevo lipo, ki jo je videl v okolici Idrije.

Scopolijev vzor pri poimenovanju tako živalskih kot rastlinskih vrst pa je bil ravno Linné, ki je v naravoslovje uvedel dvojno poimenovanje, torej da je vsaka rastlinska ali živalska vrsta označena z rodom in vrsto. Kot je pojasnila Tinka Gantar iz Muzejskega društva Idrija, sta si oba naravoslovca tudi dopisovala in si izmenjavala izkušnje, v pismih pa Linné ni skrival navdušenja nad Scopolijevimi odkritji.

Scopolija se bodo z dogodki spominjali skozi celo leto

300. obletnico rojstva naravoslovnega polihistorja Prirodoslovni muzej Slovenije, Botanični vrt Univerze v Ljubljani in Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija obeležujejo s tridnevnim praznovanjem, v sklopu katerega so v muzeju že odkrili Scopolijev doprsni kip, V Idriji pa izvedli mednarodni strokovni posvet, na katerem so strokovnjaki z različnih področij predstavili Scopolijevo delo in življenje. Danes se bo strnjeno tridnevno praznovanje sklenilo z odkritjem drugega Scopolijevega doprsnega kipa, in sicer v ljubljanskem botaničnem vrtu, kjer bodo predstavili tudi znanstveno monografijo o Scopoliju.

Občina Idrija je letošnje leto sicer razglasila za Scopolijevo leto, naravoslovca se bodo z dogodki zato spominjali skozi celo leto. Med drugim bodo v alpskem botaničnem vrtu Julijana v Trenti, ki je dislocirana enota muzeja, organizirali vodenja po Scopolijevih sledeh, jeseni pa bodo postavili na ogled razstavo o Scopoliju.