Odbora DZ za dejavnejšo vlogo Slovenije na področju čipov

Člani odborov so sklenili vladi predlagati pripravo medresorske strategije razvoja čipov in polprevodnikov s časovnico, oceno stroškov, potrebnimi naložbami in razvojem kadrov ter akcijskim načrtom za izvedbo strategije. Ob tem je po njihovem mnenju smiselno določiti koordinatorja priprave strategije in njene implementacije.

Sprejeli so tudi sklep, s katerim podpirajo združevanje deležnikov s področja razvoja, izdelave in uporabe polprevodnikov v slovenski konzorcij za skupni nastop v okviru obravnave evropskega akta o čipih. Člani obeh odborov so oba sklepa sprejeli brez glasu proti.

Slovenija ima na področju polprevodnikov bogato tradicijo, je dejal državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež. Bila je med pionirji mikroelektronike, a se je proizvodnja zaradi ekonomije obsega nato preselila v Azijo. "Zdaj je čas, da identificiramo priložnosti in zagotovimo povezan, koordiniran pristop," je izpostavil.

Slovenska podjetja so že zdaj vpeta v pomembne mednarodne projekte, okrepitev sodelovanja med gospodarstvom in raziskovalno sfero pa bi še občutno povečala priložnosti na tem področju, je dejala ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh. "Zavedati se moramo, da brez polprevodnikov ni digitalizacije," je poudarila.

Vera Granfol (Svoboda) se je strinjala, da je razvoj polprevodniške tehnologije v sodobni družbi predpogoj za tehnološke inovacije, skupni nastop pa temelj za postavitev ob bok večjim državam. "S povezovanjem v konzorcij na ravni celotne države bi zagotovili dostop do dodatnega znanja in promocije storitev, okrepili pa bi tudi povezave med akademsko sfero in industrijo," je dejala.

Miroslav Gregorič (Svoboda) je izrazil zadovoljstvo, da širša javnost prepoznava pomen sodelovanja Slovenije pri razvoju in proizvodnji polprevodnikov. Opozoril pa je, da je EU temu področju primerjalno gledano namenila precej manj sredstev kot ZDA.

Tudi v opoziciji so se strinjali, da je skrajni čas, da Slovenija prevzame dejavnejšo vlogo na področju čipov. "Slovenija ima ogromno znanja, ki ga moramo spremeniti v konkretne izdelke oziroma rešitve," je poudaril Jožef Horvat (NSi).

Poslanca SDS Jožef Lenart in Rado Gladek sta med drugim izpostavila pomen medresorskega sodelovanja, predvsem pa mora Slovenija po njunih besedah ukrepati hitro, dokler je povpraševanje po čipih še na tako visoki ravni.

Okvirni dogovor o evropskem aktu o čipih med drugim predvideva povečanje deleža EU na svetovnem trgu polprevodnikov z desetih na najmanj 20 odstotkov do leta 2030. Za pobudo Čipi za Evropo je predvidenih 3,3 milijarde sredstev iz evropskih programov Digitalna Evropa in Obzorje Evropa.