Za dobro delovanje znanosti je ključno sodelovanje med različnimi znanstvenimi področji

Za dobro znanost se je po besedah urednika portala Kvarkadabra Saša Dolenca treba ves čas močno truditi, in v ta namen vzpostaviti tudi ustrezne inštitucije, ki bodo pomagale strokovnjakom oz. področju, da dobro deluje. V Sloveniji pa imamo problem, ker tovrstnih inštitucij na nekaterih področjih še nismo vzpostavili. "Pomembno področje, ki je pri nas še povsem nezasedeno, pa je področje integritete," je dejal Dolenc.

Rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič je v zvezi s tem dejal, da na univerzi načrtujejo pripravo ukrepov, s katerimi bi lahko natančneje spremljali primere nepravilnih etičnih praks in jih tudi primerno sankcionirali. "V zadnjih letih se povsod po svetu temu posveča veliko pozornosti, integriteta tako postaja pomemben del raziskovalnega dela," je poudaril.

Ob tem je opozoril tudi na problem tako imenovanega "objavi ali propadi" sistema, ki vodi v številne nezaželene prakse podvajanja člankov in plagiatorstva. Posamezniki namreč iščejo bližnjice, kako priti do čim več objav, na podlagi katerih bodo bolje ocenjeni. "Ravno zaradi tega problema tudi na Univerzi vzpostavljamo sistem ocenjevanja raziskovalnega dela, ki temelji na kvalitativnem ocenjevanju raziskav in ne bo dajal več poudarka temu, koliko je nekdo objavljal in kje je objavljal," je pojasnil.

Govorci so opozorili tudi na problematičnost splošnega mnenja javnosti, ki meni, da je znanost zgolj linearen proces, ki se začne z raziskovalnim vprašanjem, postavljanjem hipoteze, nadaljuje z raziskovanjem in eksperimentiranjem in konča z zaključkom. Po njihovih besedah je znanost več kot to, je namreč izjemno razburljiv, dinamičen in največkrat nepredvidljiv proces, ki pogosto niti ne sledi natančno začrtani znanstveni metodi.

Kot je poudaril Dolenc, pa je problem znanosti, sploh v Sloveniji, da poskuša uniformirati vsa znanstvena področja. "V nekem trenutku so bile mogoče fizika, kemija, biokemija, prepoznane kot vede, ki so bile najbolj razvite v Sloveniji in je zato princip, po katerem te vede delujejo, obveljal kot ideal znanstvenosti, ki se je razširil tudi na druga področja," je dejal in opozoril, da se je potrebno zavedati, da imajo različna raziskovalna področja tudi različne raziskovalne pristope.

Za boljše delovanje znanosti bi se morali znebiti tudi deljenja ved na trde in mehke znanosti in se raje osredotočiti na sodelovanje med posameznimi področji, kot na primer med fiziko in filozofijo, je ob tem menil znanstveni sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU Dan Podjed in dodal, da bi nenazadnje morali omogočiti tudi več hibridnih raziskovalcev.

V slovenskem prostoru velik problem predstavlja tudi odhajanje usposobljenih ljudi v industrijo ali v tujino, kar je bo besedah govorcev posledica predvsem slabega vrednotenja znanstvenih poklicev v primerjavi z drugimi poklici. Ravno zato je potrebno raziskovalce, predvsem mlade, motivirati tudi z ustreznimi finančnimi plačili.

Na okrogli mizi so se dotaknili tudi vprašanja približevanja znanosti širši javnosti. Kot je dejal Dolenc, se vse pogosteje dogaja, da znanstveniki objavijo tudi bolj poljuden povzetek svojih znanstvenih del, obenem pa svoje raziskovalno področje komunicirajo tudi preko družbenih omrežij. Govorci so se ob tem strinjali, da je ta naloga lahko za znanstvenike zelo zahtevna, obenem pa jim vzame tudi dodaten čas, ki jim ga že tako primanjkuje. Podjed glede tega priložnost vidi tudi v povezovanju znanosti z umetnostjo, v smislu, da bi raziskovalci lahko svoja odkritja povzemali in komunicirali na umetniški, zabaven način, vendar je bistveno, da raziskovalci o svojih odkritjih govorijo iskreno, tako v primeru uspehov kot neuspehov.