STAznanost

S študentskim projektom SpaceDent do priprave zobozdravstva na večletne misije v vesolju

Ljubljana, 4. septembra - V začetku leta je zaživel študentski projekt SpaceDent, ki pripravlja zobozdravstvo na večletne misije v vesolje. Slovenski študenti bodo med paraboličnim letom v poustvarjenih pogojih breztežnosti preučili, ali je sposobnost rokovanja z zobozdravstvenimi inštrumenti v mikrogravitaciji dovolj nadzorovana za varno zdravljenje astronavtov v vesolju.

Kot so sporočili sodelujoči, se človeštvo namreč pripravlja na novo poglavje vesoljskega raziskovanja. Večletne misije na Luno in Mars predstavljajo nove izzive, med katerimi prednjači prilagoditvena sposobnost astronavtov na dolgotrajno bivanje v mikrogravitaciji.

"Dolgotrajna izoliranost, fiziološke spremembe in spremenjena ustna flora lahko privedejo do neželenih bolezenskih stanj v ustni votlini, ki bi v primeru nezadostne oskrbe privedle do hujših zdravstvenih zapletov in ogrozile uspeh misij s pomembnimi ekonomskimi in strateškimi posledicami. Za ohranjanje ustnega zdravja bo preventivne ukrepe in zobozdravstveno opremo treba prilagoditi novemu okolju in astronavte opremiti z ustreznim znanjem za zdravljenje bolezenskih sprememb v ustni votlini," so zapisali.

Projekt SpaceDent združuje študente dentalne medicine, strojništva in elektrotehnike, ki bodo opravili raziskave v poustvarjeni mikrogravitaciji. Raziskava bo po besedah vodje projekta in študenta dentalne medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani (UL) Tineta Šefica svoj vrhunec dosegla med 20. novembrom in 1. decembrom letos, ko bo iz Bordeauxa v Franciji vzletelo letalo Airbus A310 Zero-G.

Nad Atlantskim oceanom bosta Šefic in njegov kolega Rok Gerbec, prav tako študent dentalne medicine na Medicinski fakulteti UL, tekom treh paraboličnih letov in 30 minut breztežnosti preizkusila enega od zobozdravniških položajev za zdravljenje v vesolju in primerjala natančnost prepariranja zob in izdelave zalivk v mikrogravitaciji in zemeljski gravitaciji.

"Namen poskusa je ugotoviti, ali je natančnost vrtanja in nameščanja zobnih zalivk v mikrogravitaciji dovolj nadzorovana, da bo omogočila varno in zanesljivo zdravljenje astronavtov v vesolju," je pojasnil Šefic.

Poleg raziskovalne narave in pomembnega prispevka k razvoju dentalne medicine za večletne misije v vesolju projekt daje poudarek tudi na multidisciplinarnem sodelovanju ter perspektivni in inovativni naravi inženirskega poklica. Za izvedbo raziskave so namreč študentje v Peskovniku, odprtem laboratoriju Fakultete za strojništvo UL, izdelali komoro, ki posnema okolje zobozdravstvenega stola z glavo pacienta in v kateri bodo med paraboličnim letom izvedli simulirane posege v usti votlini.

Pri projektu med drugim sodeluje tudi študent Fakultete za elektrotehniko UL Matic Hvala, ki je odgovoren za pravilno delovanje vseh električnih podsistemov na konstrukciji. "Pri tem sem moral skladno z usmeritvami Evropske vesoljske agencije izdelati električno shemo in zagotoviti vso potrebno dokumentacijo, ki so jo od nas zahtevali. Preveriti sem moral delovanje vseh električnih komponent, izdelati razsvetljavo, ki je primerna zobozdravstvenemu okolju, in sodelovati pri iskanju rešitev za lažje operiranje s stomatološkimi inštrumenti v mikrogravitacijskem okolju," je razložil Hvala.

V ekipi SpaceDent je sicer zadolžen tudi za pravilno delovanje kamer, ki bodo snemale študenta dentalne medicine pri samem poskusu.

Projekt SpaceDent, ki je nastal s pomočjo mentorja Aleša Fidlerja z Medicinske fakultete UL in somentorja Simona Omana s Fakultete za strojništvo UL ter s finančno podporo ljubljanske medicinske fakultete, je januarja letos zmagal na natečaju študentskega PETRI programa Evropske vesoljske agencije (ESA).