Slovenec Dimitri Krainc izvoljen za predsednika Ameriškega združenja za nevrologijo

Ameriško združenje za nevrologijo (American Neurology Association - ANA) je bilo ustanovljeno leta 1875 in je najpomembnejše strokovno združenje akademskih nevrologov in nevroznanstvenikov iz ZDA in sveta, ki si prizadeva k napredku na področju raziskav in zdravljenje bolezni živčnega sistema.

Kot je za STA povedal Krainc, sicer predstojnik klinike za nevrologijo in direktor Simpson Querrey Centra za nevrogenetiko na Medicinski fakulteti Feinberg v Chicagu, je predsedniški naziv zanj velika čast, saj so tradicionalno za to mesto izbrani najbolj prominentni nevroznastveniki oziroma nevrologi. "Če pogledamo, kdo so bili predsedniki v preteklosti - gre za vodilne strokovnjake, ki imajo velike zasluge za napredek nevrologije v zadnjem stoletju," je dejal. Krainc bo tudi prvi predsednik v 150 letih obstoja ANA, ki ni Američan.

Želi biti aktiven predsednik ter narediti nekaj konkretnih sprememb, je poudaril. Med ključnimi je želja, da bi ameriško združenje povezal z mednarodnimi nevrološkimi združenji in nevrologi po vsem svetu, tudi denimo v podsaharski Afriki, kjer nevrologov primanjkuje, ter pomagal s šolanjem mladih strokovnjakov na teh območjih.

"To je pomembno, ker je tudi znanost vse bolj globalna. Recimo, v klinične študije moramo vključiti bolnike iz različnih delov sveta, da bi bili rezultati teh študij uporabni za vse populacije, in ne le za tiste, ki denimo živijo v ZDA ali v Evropi, kjer se največ takšnih študij izvaja," je pojasnil.

Želi povezovanje s slovensko nevrologijo in globalizacijo naprednih tehnologij

Tesnejše povezave želi ustvariti tudi s slovenskimi nevrologi in študenti. Sam trenutno s Slovenijo sodeluje predvsem prek Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije ASEF, v okviru katere vsako leto v ZDA gostijo enega ali dva slovenska študenta. "To se mi zdi bistveno - da mladi gredo v svet, nato pa se vrnejo domov in uvedejo tisto, kar so se v tujini naučili. To bo imelo dolgoročni vpliv na slovensko medicino in znanost," je prepričan Krainc.

Hkrati pa si bo prizadeval tudi za večjo globalizacijo določenih naprednih tehnologij, od genetskega testiranja do preučevanja bolezni s pomočjo novih postopkov, ki predstavljajo korake k bolj personalizirani medicini. "V to smer gremo, v smer personalizirane medicine, vendar pa za to potrebujete določeno raziskovalno infrastrukturo in znanja. Organizacija, kot je ANA, lahko tu služi kot katalizator - igra lahko pomembno vlogo pri tem, da se širijo informacije o tovrstnih raziskavah, da se po svetu ustvarijo sodelovanja in da raziskave potekajo na etičen način," meni.

Potrebujemo premik od klinične k bolj biološki diagnozi bolezni

Na področju zdravljenja nevrodegenerativnih bolezni v prihodnje vidi več izzivov. Med drugim bo po njegovem mnenju bolnike treba preučevati glede na njihovo raznoliko genetiko in biološko osnovo. Bolniki imajo lahko namreč enako ali podobno klinično diagnozo, a zelo raznolike mehanizme, ki vodijo do njihove bolezni. To je pogosto razlog, zakaj klinične študije ne uspejo, je pojasnil Krainc.

"V klinični študiji se lahko manjša skupina pacientov odzove pozitivno, a ker so združeni z ostalimi bolniki, ki imajo mogoče drugačno biološko osnovo bolezni, študija velja za neuspešno. To je pomemben izziv, da se bolnike razvršča ne samo glede na klinično diagnozo, temveč glede na to, kaj so specifične značilnosti njihove bolezni - kateri geni jo povzročajo, kakšne so spremembe na možganih in v možganskih celicah. Gre za premik od klinične k bolj biološki diagnozi bolezni," je pojasnil Krainc.

Eden ključnih izzivov je, kako preprečiti razvoj bolezni

Povezano s tem je velik izziv za prihodnost tudi, kako ugotoviti, kdo je bolj dovzeten za določeno nevrodegenerativno bolezen, še večji pa, kako preprečiti, da bi se bolezen pri teh ljudeh razvila. V tej smeri raziskovalno deluje tudi Krainc, ki se v zadnjem času med drugim posveča raziskavam s pomočjo induciranih pluripotentnih matičnih celic.

"Z biopsijo vzamemo majhen vzorec bolnikove kože in iz nje naredimo matične celice, iz teh pa za bolnika specifične nevrone oz. živčne celice, pri čemer se bolnikovih možganov ni treba niti dotakniti. Živčne celice bolnika nato primerjamo s celicami drugih bolnikov s podobno klinično diagnozo ter z zdravimi osebami, nato pa poskušamo razviti ustrezno terapijo, da popravimo napake v delovanju živčnih celic konkretno od teh bolnikov," je navedel.

Krainc je predstojnik klinike za nevrologijo in direktor Simpson Querrey Centra za nevrogenetiko na Medicinski fakulteti Feinberg v Chicagu. Pred tem je več kot dve desetletji preživel v Massachusetts General Hospital in na Medicinski fakulteti Harvard, kjer je opravil raziskovalno in klinično usposabljanje ter deloval kot profesor nevrologije.

Glavni cilj njegovih raziskav je preučiti molekularne mehanizme nevrodegeneracije s poudarkom na Parkisonovi in Huntingtonovi bolezni ter omogočiti razvoj ciljnih terapij na tem področju. Za svoje delo je prejel številne nagrade in je kot prvi Slovenec v zgodovini postal akademik v prestižni Nacionalni medicinski akademiji, ki je del Nacionalne akademije znanosti, inženirstva in medicine v ZDA.