STAznanost
Humanistika in družboslovje

Psihologi na kongresu o odnosu posameznika do okolja

Portorož, 16. novembra - Osrednja tema Kongresa psihologov Slovenije, ki od danes do sobote poteka v Portorožu, je odnos posameznika do okolja. Kot je pojasnila predsednica Društva psihologov Slovenije Anja Podlesek, se bo morala stroka angažirati pri razreševanju dilem, pred katerimi se znajdejo ljudje zaradi podnebne krize in drugih sprememb v okolju.

Portorož. Hotel Bernardin. 9. Kongres psihologov Slovenije. Foto: Bojan Kralj/STA

Portorož. Hotel Bernardin.
9. Kongres psihologov Slovenije.
Foto: Bojan Kralj/STA

Portorož. Hotel Bernardin. 9. Kongres psihologov Slovenije. Foto: Bojan Kralj/STA

Portorož. Hotel Bernardin.
9. Kongres psihologov Slovenije.
Foto: Bojan Kralj/STA

Na kongresu sodeluje več kot 250 psihologov in psihologinj. Osrednjo temo so naslovili Jaz in okolje: preplet notranjih in zunanjih svetov.

"Psihologija je tista stroka, ki ve, kaj vpliva na naše vedenje, in ki lahko tudi namigne, kako bi se dalo to vedenje spreminjati," s tem pa bi lahko dosegli tudi, da bi posamezniki kaj spremenili pri sebi v smeri bolj trajnostnega vedenja, je dejala Podlesek. Po njenih besedah bodo verjetno potrebni zelo majhni in počasni koraki, vendar jih bo treba narediti, sicer se bomo lahko v prihodnosti mi ali naši potomci znašli v velikih težavah.

Ob nedavnih poplavah so psihologi vzpostavili pomoč na terenu in brezplačno telefonsko številko za psihološko podporo 080 3064, je povedala Podlesek. Dokler je bilo delo na terenu zelo aktivno, je bila številka manj v uporabi, v hladnem vremenu pa je klicev vedno več, je pojasnila predsednica društva. Ljudi je pozvala, da poiščejo psihološko pomoč, "ker je dobro stiske čim prej reševati in ne čakati, da se razvijejo globlje težave."

V uvodnem predavanju je specialist klinične psihologije z ljubljanske pediatrične klinike David Gosar predstavil digitalno preobrazbo psihološke prakse. Kot je povedal, imajo psihologi zaradi digitalizacije dostop do večjega števila uporabnikov. S pomočjo navidezne resničnosti lahko ustvarjajo virtualna okolja, ki pomagajo ljudem premagati strahove ali razumeti svoje telo. Z mobilnimi napravami lahko spremljajo spremembe počutja uporabnikov skozi čas. S pomočjo umetne inteligence lahko bolje razumejo vedenje posameznikov in ugotovijo, kdo potrebuje pomoč. Po drugi strani pa je za razumevanje sodobnih modelov umetne inteligence potrebno tudi psihološko znanje.

Organizatorji so izpostavili še tri predavanja. Belgijski raziskovalec z univerze v Vilniusu Yannick Joye bo predstavil nove teorije o vplivu naravnega okolja na dobro počutje. Maria Ojala z univerze v Örebroju na Švedskem bo govorila o vplivu podnebnih sprememb na mlade oziroma njihove upe za prihodnost. Ernest Ženko z Univerze na Primorskem bo predaval o tveganjih za duševno zdravje na družbeni ravni.

Na kongresu bodo obravnavali tudi druge teme, na primer duševno zdravje v športu, prenovo vzgojno-izobraževalnega sistema, odziv odraslih na krizne situacije, psihološko obravnavo debelosti in motenj hranjenja, nasilje v šoli, samomorilno vedenje mladostnikov v stiski in psihološke vidike dolgotrajnega covida-19.