Na mednarodnem simpoziju tudi o robotski kirurgiji in novih metodah zdravljenja hrbtenice
Ljubljana, 1. decembra - V Ljubljani se bo danes zaključil dvodnevni mednarodni simpozij največjih strokovnjakov za zdravljenje hrbteničnih bolezni. Na simpoziju so slovenskim zdravnikom in kirurgom predstavili nove tehnike in učinkovitejše pristope pri zdravljenju hrbteničnih bolezni, tudi s pomočjo robotike, so sporočili iz Vertebrološkega združenja Slovenije.
Po zadnjih statističnih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje so tako kronične kot akutne bolečine v hrbtenici eden najpogostejših razlogov za odprte bolniške odsotnosti v Sloveniji, z njimi pa se vsaj enkrat v življenju sreča kar 70 odstotkov ljudi. Kljub temu je ozaveščanja o preventivnih ukrepih in lajšanju bolečin malo, zaradi česar se bolniki pogosto znajdejo v težki situaciji, navajajo v združenju.
"Namen simpozija je pridobitev znanja in napotkov za izboljšavo kakovosti življenja in varnosti zdravljenja bolnikov," je pred dogodkom po navedbah združenja povedal strokovni vodja simpozija, sicer pa predstojnik Ortopedske klinike v Ljubljani Miha Vodičar. Če bo vsak kirurg s tega simpozija odnesel eno stvar in jo implementiral v svojo klinično prakso, bodo s tem največ pridobili bolniki, je poudaril.
Med novimi tehnikami je bil na simpoziju poseben poudarek na izjemni učinkovitosti, varnosti in natančnosti robotske kirurgije. Predstavljena je bila tudi nova metoda operacije XLIF, ki jo v sklopu posodabljanja uvajajo v klinično prakso na ortopedski kliniki v ljubljanskem kliničnem centru.
Z omenjeno metodo pri bolnikih s kronično mehanično bolečino v križu dolgo operacijo z obsežno krvavitvijo nadomestijo s kratko operacijo brez izgube krvi. To v praksi pomeni manj invaziven poseg in krajši čas rehabilitacije.
Četudi se vložek v operativno tehnologijo za hrbtenično kirurgijo zdi veliko breme za sodelujoče države, je izobraževanje in sprejemanje ukrepov, ki bodo bolnikom zagotavljali izboljšanje oskrbe in dodatno varnost, nujno, so ob tem poudarili v združenju.
"In kaj bi večji poudarek na preventivi, informiranju ter bolj učinkovitih posegih pomenil za državo in delodajalce? Po statistiki traja bolnišnična odsotnost zaradi težav v hrbtenici 25 dni letno. Če bi bil vsak od teh bolnikov bolniško odsoten le en dan manj, bi delodajalci in zdravstvena blagajna skupaj prihranili več kot 1,5 milijona evrov," so ocenili.