Kemijski inštitut podelil Preglove nagrade za izjemno doktorsko delo na področju kemije in sorodnih ved

Kot so sporočili z inštituta, je Kristijan Lorber z Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo Preglovo nagrado prejel za doktorsko delo z naslovom Termični in kombiniran foto-termični suhi reforming metana na nanooblikovanih Ni/CeO2 katalizatorjih. V svojem delu je preučeval reakcijo suhega reforminga metana v sintezni plin, ki predstavlja pomembno surovino za proizvodnjo kemikalij in goriv. Po utemeljitvi komisije, njegovo raziskovalno delo predstavlja pomemben prispevek k razumevanju kompozitnih katalizatorjev iz kovin prehoda ter oksidnih polprevodnikov za izvajanje energetsko potratnih kemijskih reakcij pri milejših pogojih in z uporabo vidne svetlobe.

Léonard Jean Moriau z Odseka za kemijo materialov je prejel nagrado za doktorsko delo Nanokompoziti kot elektrokatalizatorji za uporabo v reakcijah v gorivni celici in elektrolizatorju, v katerem je raziskoval ključne izzive, ki nastopajo pri prehodu na obnovljive vire energije, zlasti v okviru vodikovega gospodarstva. Osredotočal se je na visoke stroške in redkost platinskih kovin ter nestabilnost katalizatorjev v elektrolizerjih in gorivnih celicah. Njegovo raziskovalno delo predstavlja pomemben prispevek k razumevanju elektrokatalizatorjev in odpira poti za zmanjšanje stroškov ter povečanje učinkovitosti vodikovega gospodarstva, je navedla komisija.

Ana Oberlintner z Odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo pa si je nagrado prislužila z doktorskim delom Površinske modifikacije celuloznih nanomaterialov, v katerem je proučevala celulozne nanomateriale, ki predstavljajo okolju prijazno alternativo plastiki. Kot je pojasnila komisija, njeno raziskovalno delo predstavlja pomemben prispevek k prehodu na trajnostno gospodarstvo in zmanjševanju okoljskega odtisa embalaže, ter je bilo tudi večkrat nagrajeno, denimo s štipendijo L'Oréal-Unesco Za ženske v znanosti.

Kot so navedli v sporočilu za javnost, ima razglasitev treh Preglovih nagrad letos posebno težo, saj mineva 100 let, odkar je zdravnik in kemik ter prvi in edini nobelovec slovenskega rodu Friderik Pregl prejel to prestižno nagrado. Kot raziskovalec in predavatelj na univerzah v Gradcu in Innsbrucku je vzpostavil izjemno natančno metodo za kvantitativno organsko mikroanalizo. Za ta dosežek, ki je omogočil hiter napredek organske kemije v 20. stoletju, je leta 1923 prejel Nobelovo nagrado za kemijo.

Kemijski inštitut je na današnji slovesnosti podelil tudi posebno inštitutsko priznanje za večletno tesno in zgledno sodelovanje pri raziskovalnem delu nemškemu podjetju Honda R&D Europe (Deutschland) GmbH iz Offenbacha v Nemčiji, ki je že skoraj desetletje partner inštituta pri raziskavah baterij. Cilj teh raziskav je izboljšati napredne tehnologije za pripravo njihove morebitne prihodnje uporabe v globalni organizaciji Honda. Raziskovalna skupina Kemijskega inštituta za razvoj naprednih baterijskih sistemov je doslej objavila že 14 raziskovalnih člankov, nekatere v najprestižnejših znanstvenih revijah, ki temeljijo na raziskavah, izvedenih s financiranjem s strani Honde. Poleg tega so bili prijavljeni trije skupni patenti, ki pokrivajo ameriški in azijski trg, so še sporočili.